Črevesna flora je sestavljena iz mikroorganizmov, ki jih je v našem črevesju več kot 10.000 nekateri pravijo celo več kot 30.000 saj nam nove tehnologije omogočajo odkrivanje novih vrst.
Pomembno vlogo pri naše zdravju igrajo bakterije v črevesni flori. Sestavljajo jo velike bakterijske skupine, ki imajo različne seve in ti sevi imajo različne učinke. Največji skupini, ki sestavljata večino bakterijske populacije sta:
- Firmicutes – ki prispevajo k povečanju absorbcije maščobe in imajo več encimov za presnovo ogljikovih hidratov
- Bacteriodetes
Če je razmerje med njima močno v koristi Firmicutes, potem ima oseba večje možnosti za debelost in z njo povezanimi zdravstevnimi težavami.
Najbolj raziskana bakterijska seva pa sta Bifidobacterium in Lactobacillus. Kot sta najbolj pogosta probiotika Bifidobacterium Longum in Lactobacillus helveticus.
V črevesni flori je najpomembnejša raznolikost in pravilna razmerja sevov, saj je veliko bakterij v normalnih razmerij potrebnih in imajo pomembne funkcije v telesu, če pa se preveč razrastejo pa so lahko odgovorni za huda obolenja. Zato pravijo črevesju tudi drugi možgani, saj ima zelo samostojen odziv na dogodke, ki se zgodijo v njem. Ne samo, da je črevesna stena pomembna meja med notranjim in zunanjim svetom in je razen kože edini element, ki naj bi teoretično prihajal v stik z zunanjimi snovmi, ki jih mora ali uporabiti – presnova ali se pred njimi obraniti – imunski odziv.
Črevesna stena je sestavljena iz celic, ki vplivajo na prepustnost, predvsem pa je pomemben stik celic v črevesni steni, ki je ob njegovem normalnem stanju tako majhen, da preko njega virusi in bakterije skoraj ne morejo prehajati. Če pa ti stiki oslabijo potem obstaja nevarnost, da v naš krvni ali limfni obtok pridejo snovi, ki tja ne bi smele. Najboljši indikator, da je s stiki nekaj narobe je prisotnost lipopolisaharida v krvnem obtoku, kar nakazuje na vnetja v telesu. Lipopolisaharid je kombinacija maščobe in sladkorjev in je pomembna sestavina v zunanji membrani določenih bakterij in skrbi za konsistentnost in celovitost bakterij.
Glavna področja, kjer je pomembno, da izberete prave rešitve, da bi obvarovali lastno mikrofloro so prehrana, vnašanje zdravil in kemikalij v telo in stres.
Povezavo med duševnimi zdravjem in zdravjem prebavil obdelujejo mnogi raziskovalci in vedno več dokazov je da je temu tako. Pojavljajo se različne študije, ki poskušajo povezati izboljšanje duševnega zdravja z jemanjem pre in pro-biotikov. Obenem vedno več raziskovalcev išče dokaze tudi v obratno smer in vplivu možganov na črevesje, predvsem na področju stresa in reakcije črevesja na to. Najbolj direktna povezava je preko področja vnetij. Vnetja se velikokrat pojavljajo in začenjajo v črevesju, obenem pa je vnetje sicer normalni odziv telesa na grožnjo, saj tako napade tujke v telesu, toda če je to početje preveč obsežno in konstantno potem ta vnetja vodijo v slabitev določenih telesnih funkcij in kar je še bolj nevarno, njihova širitev po telesu lahko pripelje do zelo negativnih učinkov, če se prebijejo preko možganske mrene.
V današnjem svetu lahko ljudje veliko svojih težav s črevesno floro rešujejo z uporabo pre in probiotikov. Pri tem je potrebno biti previden, kajti glede na živo naravo teh produktov je pomembno vprašanje vsebnosti sevov in predvsem koliko jih resnično preživi skozi življenjsko dobo produktov, ki so na trgu.
Glavni probiotični sevi so:
- Lactobacillus plantarum – najdemo jo v kislem zelju in zelenjavi s probiotičnimi kulturami. Blagodejno vpliva ohranjanje neprepustnosti črevesne stene. Zelo dolgo preživi v želodcu in regulira imunske odzive in vnetja v črevesju. Pomembne funkcije so povezane s prebavo beljakovin in z absorbicjo in ohranjanem ravni omega-3 maščobnih kislin, vitaminov in antioksidanti.
- Lactobacillus acidophilus – najdemo jo v fermentiranih mlečnih izdelkih, regulira imunske odzive, ohranja zdravo raven holesterola, proizvaja tudi laktazo in vitamin K.
- Lactobacillus brevis – najdemo v določeni zelenjavi, pomembna pri krepitivi imunosti in pri zviševanje določenih hormonov povezanih z rastjo možganov.
- Bifidobacterium longum – zmanšuje raven holesterola, izboljšuje antioksidativne lastnosti, pomaga pri prebavnih težavah in povečuje laktozno toleranco. Naj bi imela celo določene pozitivne učinke pri borbi z rakastimi celicami.
- Bididobacterium lactis – najdemo jo v fermentiranih mlečnih izdelkih, učinki pri prebavnih motnjah in pri dvigu imunosti
