Home > Digitalizacija > Zakaj je managerska intuicija največja ovira za napredek podjetja v dobi umetne inteligence

Zakaj je managerska intuicija največja ovira za napredek podjetja v dobi umetne inteligence

Zgodovina ima eno lepo lastnost, da ponuja analizo dogodkov, po tem ko so se že zgodili. Analizirati potencialne poti razvoja po tem, ko se je ena že odvila, je sicer pomemben element gradnje kredibilnosti potenciala prihodnosti, toda na žalost v trenutku odločitve nimamo prihodnjih garancij, le oceno potencialov. Ta sicer lahko temelji na predhodnih inputih, toda še večkrat se radi odločamo na podlagi intuicije. Na žalost naključni uspehi, ki izhajajo iz te intuicije, postanejo največja tveganja za prihodnje katastrofe.

Umetna inteligenca

Razvoj debate o umetni inteligenci in njeni uporabi v modernem poslovanju se velikokrat lomi na temah kot so definiranje vlog ljudi in umetne inteligence v prihodnjem svetu, transparenci uporabe umetne inteligence, načinu delovanja umetne inteligence, sposobnosti umetne inteligence da deluje »človeško«, tveganju, ki ga samo-učljiva inteligenca lahko predstavlja ureditvi sveta, kot ga poznamo danes, s človekom v centru njene strukture.

Čustva in intuicija

Vsi ti strahovi izhajajo iz predpostavk o človeku kot vrhovni vrednoti našega sveta, o njegovih specifičnih sposobnostih, ki utemeljujejo to njegovo pozicijo in o razvoju družbe, ki jo poznamo skozi uporabo teh sposobnosti. Opisovanje teh človeško specifičnih sposobnosti ima veliko okusov in oblik. Dajmo se ustaviti pri dveh, ki se ju tako rado uporabi. Čustva in intucija. Čustva naj bi zaradi svoje aktivnostne poti, ki naj bi bila hitrejša in intezivnejša od razumske, predstavljala primarno človeško bistvo (to kar res smo) in intucija, ki naj bi predstavljala, sposobnost človeka, da ves svoj zgodovinski in prihodnosti potencial uporabi pri analizi in aktivnostih, ki izhajajo iz te analize in tako najde svojo pravo odločitev, ki je več kot le seštevek vseh dejstev.

Verjetno bi bila zanimiva analiza propada podjetij skozi analizo odločitev, ki so temeljile na čustvih in intuiciji njihovega managementa ali lastnikov. Pravzaprav je zanimivo že to, kako smo zgodovinsko svoj lasten razvoj in prevlado nad vsemi živimi bitji ljudje utemeljevali z našo razumskostjo nad nagonskim delovanjem ostalih živih bitji. Danes pa, ko se zdi, da izgubljamo primat v sposobnostih razumskih (če razumsko definiramo ozko kot najboljšo možno odločitev na podlagi znanih inputov) odločitev, se spet vračamo na obrambne pozicije čustev in intucije.

Ne glede na pozicijo, ki jo zavzamemo, velja biti pozoren na vodje, ki radi posežejo po intuciji kot argumentu svojih odločitev. Ko govorimo o čustvih, ne da bi zmanjševali njihovo veljavo v vlogi motivacijskega elementa, naj ostanejo bio-kemični algoritmi v tej vlogi in naj ne postanejo vodilo za sprejemanje odločitev. Tudi če govorimo o motivacijskih elementih, pomislimo na prispodobo, da volk na hribu, ni nikoli tako lačen, kot volk, ki se vzpenja na hrib in če želimo ostati po Jobsovo neumni in lačni, rabimo izzive in izzivi so večinoma povezani s spremembami.

Vodje prihodnosti

Vodje prihodnosti morajo znati graditi okolje, ki omogoča kontrolirane spremembe v povezavi z iskanjem novih izzivov za zaposlene, obenem pa imeti dovolj kontroliran ego, da sprejme potenciale, ki jih nove tehnologije prinašajo na področju podpore odločanju.

Če nas zaposleni vprašajo, kaj se bo spremenilo v prihodnosti in smo sposobni odgovoriti: »nič in vse« in ob tem dajati občutek varnosti, potem smo na pravi poti.

You may also like
Prodaja – samotni jezdeci po pokrajini strank ali uporabniki modernih orodij in zaključevalci poslov?
Signs you might not be a good boss by Google
Sposobnost zastavljanja pravih vprašanj
Nekaj osnov o strojnem učenju

Leave a Reply