V časih, ko nam je čas največja vrednota in ko razvoj tehnologije omogoča obilje podatkov in vsi iščejo kreative ideje in inovacije, bi bilo vprašanje, zakaj bi brali knjige in prebirali ideje nekoga drugega, namesto kreirali svoje, lahko popolnoma na mestu.

Preprost odgovor na to bi bil, da si ustvarim vzorce. Da spoznam koncepte. Možgani so narejeni tako, da nove podatke povežejo s tistim, kar že imajo shranjeno, torej spomini in iz njih naredijo informacije. Če je le možno jih povežejo v vzorce in ko te vzorce pogledajo širše v njih opazijo koncepte, ki jih lahko potem nenehno uporabljajo kot miselni okvir, znotraj katerega kreirajo učinkovitejše in boljše miselne operacije. Vse to lahko poteka na vsakič enak način, vse dokler novi podatki ne podrejo starih konceptov in pripravijo prostor za nove. Filozofsko bi lahko rekli, da so vsi naši miselni koncepti namenjeni temu, da se izkažejo za napačne. Tudi za tiste, ki jih podatki podpirajo, lahko samo trdimo, da se do sedaj še niso izkazali za zmotne. Gotovost je samo v dokazu zmote in uporabi ostalih konceptov do trenutka, dokler se ne izkažejo za zmotne. Toda s širjenjem poznavanja konceptov, postaja osnovni miselni okvir širši, bolj fleksibilen, adaptiven in relevanten. In zato berem knjige. Ker knjige vsebujejo koncepte, drugačne koncepte, ne-moje koncepte, lahko tudi napačne ali nerelevantne koncepte, pa vendarle koncepte, ki moje koncepte nadgrajujejo, potrjujejo, izboljšujejo, morda celo podirajo ali enostavno ponujajo novo možnost, da postanejo moji.

V kvantni fiziki se rado operira z možnostmi in ne gotovostmi. En tak princip je sum-over-histories, ki sta ga dodelala Wheeler in Feynman, ki operira z vsemi možnimi potmi delca, ker le tako, lahko najbolj natančno določi potencialno pot. Dilema – branje knjig ali nasploh pridobivanje znanja ali na drugi strani aplikativna uporaba obstoječega znanja;  je lahko hitro razrešena, če za primerjavo vzamemo moč klasičnega računalništva, kjer je dan paramter lahko samo 1 ali 0, medtem ko je v kvantnem lahko parameter vsaka kombinacija 1 ali 0, zaradi konceptov superpozicije in povezanosti. Vlaganja v branje ali pridobivanje znanja je ravno to, kreiranje večjega nabora možnosti, ki se na koncu izteče le v eno odločitev. Toda kreiranje večjega nabora možnosti izboljša verjetnost, da je ta najboljša. Ali ni navsezadnje naš trud v življenju (in to na vseh področjih) namenjen ravno temu, izboljšanju verjetnosti.

V dobi, ko se odvija boj za preskok iz faze učinkovitosti v fazo kreativnosti, je lahko element razvijanja novih znanj in sposobnosti, ključen za dosego tega preskoka.

Vredno je brati, vredno je vlagati v naslednji korak, tudi na račun zastojev v trenutnih. Čas novega ravnovesja, ravnovesja med vlaganjem in učinki, se zaradi družbe hitrosti, ki jo gradimo, približuje ekstremno hitro in če ravnovesja ne ujameš dovolj zgodaj, ga ne ujameš nikoli. Čas, ko bo potrebno teči, da ostaneš na mestu, je tukaj.

You may also like
Vzorci in podatki – koncept učinkovitosti v svetu umetne inteligence in boljši poslovni model

Leave a Reply