Drznite si vedeti
Kant: »Razsvetljenstvo je dvig človeka iz samozadane nezrelosti. Nezrelost je nezmožnost uporabe lastnega razumevanja brez vodstva drugega. Nezrelost je samozadana, če njen vzrok ni pomankanje razumevanja, ampak pomankanje odločnosti in poguma.«
Razsvetljenstvo je bilo prej drža kot ideologija.
Ko razum spi, se v ospredje prerinejo pošasti.
Leta 1979 sta dva voditelja poskušal zavrteti čas nazaj. Ajatola Homeini do srednjega veka. Margaret Thatcher do viktorijanske dobe.
Vudu revolucija
Pravzaprav sta zgoraj omenjena sistema razmišljanja trčila. Bitka med sodobnostjo in srednjim vekom pa ni bila tako enostavna.
Čudežno alkimistično formulo, ki naj bi opravičila »ekonomijo pronicanja« ali »ekonomijo ponudne« je potuhtal Arthur Lafter in se je imenovala Lafterjeva krivulja. Ta naj bi opisala kako lahko vlada z znižanjem davkov povečala prihodke.
Nič ne poudari iluzije inteligence bolj kot povezanost osebe z velikimi vsotami denarja.
Stari eliksirji, nove stekleničke
Zakaj ameriška javnost plačuje za nekaj kar tako ali tako ve? Zakaj so knjige o samopomoči tako uspešne. Kot pravi nasvet iz ene od teh knjig, nikoli ne precenjujte inteligence vaše publike.
Konec sveta kot ga poznamo
Kaj pride za post-? Mogoče konec? Fukuyama, Paul Keneddy. Če se že moraš motiti potem se moti čim bolj bahavo in objestno. Če napoveduješ konec potem bodi pripravljen na alternativo, ko konca ni. Iskanje svoje vloge v politični histeriji velikih napovedi je iskal tudi Huntington.
Ne moremo si predstavljati sveta, ki bi bil bistveno drugačen od našega, pa obenem potencialno boljši.
Staro debato o komunizmu proti kapitalizmu je zamenjala debata Fukuyama proti Huntingtonu. Konec zgodovine ali spopad civilizacij.
Pogumni trgovci z resničnostjo
Strukturalizem je imel tako kot njegovi predhodniki in nasledniki svojo ideološko poslanstvo.
Jezik ne odslikuje realnost, temveč jo ustvarja.
Postmodernizem je večinoma nesmiseln, toda ta nesmisel ima večinoma namen. Z uporabo kvaziznanstvene terminologije so postmodernistični teologi nameravali razstreliti »objektivnost« znanosti same.
Najobičajnejša ideološka zloraba zgodovine temelji prej na anahronizmih kot na lažeh. Včasih pa so zgodovinski miti tudi laži in ne le anahronizmi.
To, čemur na splošno rečemo dejstvo, je interpretacija določene situacije, ki je nihče, vsaj v tem trenutku, ne more postaviti pod vprašaj.
Bertrand Russell je leta 1959 zapisal: »Znanost v nobenem trenutku nima popolnoma prav, redko pa se popolnoma moti in ima po pravilu več možnosti, da ima prav, kot neznanstvene teorije. Zato jo je racionalno hipotetično sprejeti.«
Katastrofiki
Privlačna pridevnika »komplementarna« in »alternativna« sta v osnovi evfemizma za »blef«; obstaja le medicina, ki funkcionira, in medicina, ki ne funkcionira, medicin, ki je bila primerno preizkušena, in medicina, ki ni bila.
Miti niso statični: razraščajo se kot bršljan.
Bog na naši strani
Bog je v Ameriko prispel na ladji Mayflower in ima tam od takrat naprej stalno državljanstvo.
Mi in oni
Mi ne moremo obstati brez ustreznega in nasprotnega oni. Ko je v Ameriki izginjala rdeča nevarnost (Sovjetska zveza) se je pojavila rumena (Japonska).
Teorija povratnega udarca govori o tem, da se nekdanji zavezniki, ki so jih (tipično Američani, predvsem CIA) oborožili in podpirali, obrnili proti svojim dobrotnikom.
Al-Kaida in podobne teroristične organizacije danes imajo veliko več skupnega z verskim terorizmom do konca 19. stoletja (krščani), ko je ves terorizem temeljil na religiji in bil usmerjen proti nevernikom kot modernim terorizmom.
Sveče v vetru
Pogosto prikazovanje mislecev razsvetljenstva kot hladnih, brezčutnih racionalistov, ki bi svet najraje oropali barve in strasti, je groteskna karikatura.
V osemdesetih letih je bila na čelu britanske politike oseba, ki je vztrajala, da »družba ne obstaja, obstajajo le posamezniki, moški in ženske ter njihove družine«; leta 1997 je Britanijo vodil laburistični premier, ki je imel solidarnost in združevanje za anahronizma, ki bi ju bilo treba izključiti iz političnega leksikona.
V resnici pa se z zagovarjanjem primata čustev nad razumom, osebnega nad političnim, razkrije nič drugega kot zakrinkana različica samoljublja.
Desnica je nova levica
Blair je potreboval Veliko idejo, da bi prepričal javnost, da so Laburisti drugačni od konzervativcev Margaret Thatcher in Johna Majorja. Ko je Harold Wilson leta 1963 iskal tako idejo, ko je stopil na čelo laburistov, jo je našel v znanosti. Blair je svojo predstavil leta 1996 v Singapurju in jo poimenoval »interesna ekonomija«. Pravzaprav je bilo vse interesno. Frazo si je sposodil iz Willa Huttona in njegove Država v kateri smo.
Tako je delovala Tretja pot, nasprotja je združevala tako, da se je pretvarjala, kot da sploh ne obstajajo.
Vrnitev v vudu
Ena od zapuščin Thatcherjeve revolucije je bila liberalizacija finančnih služb, ki naj bi nadomestile staromodno proizvodnjo kot gonilo gospodarskega napredka.
Leto 1998 je bilo leto, ko je vrednost delnic Yahoo! narastla za 584, Amazon.com pa za 970 odstotkov. Podjetje lastminute.com je bilo ocenjeno na 733 milijonov funtov, čeprav je imel v zadnjem četrtletju le za cca. pol milijona prometa.
Eden od predstavnikov te nore dobe je bil tudi Enron, ki so ga častili mnogi na obeh straneh Atlantika.
Na krizo se je George W. Bush odzval s posredovanjem države leta 2001. 25 let po tem, ko je v Britanij laburistični voditelj Jim Callaghan dejal, da je Keynes mrtev, ga je oživel republikanec v US.
Filozof Gilbert Ryle si je izmislil pojem »kategorična napaka«, da bi z njim lahko opisal združevanje dveh nezdružljivih konceptov, kot recimo »ljubezen je pravokotnik« ali »četrtki so vijolični«. Današnje upodabljanje islamizma kot prvenstveno političnega gibanja je klasičen primer tega žanra.
V ekstremnih okoliščinah idealisti raje popolnoma opustijo resničnost in moralo, kot da bi se odrekli svoji lagodni izbiri.
Čiste ali nespremenljive civilizacije enostavno ne obstajajo. Razvijajo se skozi nenehno sprejemanje novih in pogosto tujih navad, ki kmalu dobijo status starodavne narodne tradicije.
George Santayane: »Resnica je kruta, a jo je mogoče ljubiti, in osvobaja tiste, ki so jo vzljubili.«
George Santayane: »Kdor se ne spominja preteklosti, je obsojen na to, da jo bo ponovil.«
