Home > Športno svetovanje > Posamezniki > Jean-Francois Marmion: Psihologija Neumnosti

Jean-Francois Marmion: Psihologija Neumnosti

Znanstveno raziskovanje idiotov: Serge Cicciotti

Nevednež zatrjuje … učenjak dvomi … modrec premišljuje. Aristotel

Idiot. Moten, neumen, dokaj omejene pozornosti in intelekta. Njegova različica: domišljavi, agresivni napihnjenec, z elementi strupenega narcizma in popolne odsotnosti empatije.

Negativni spomini sčasoma zbledijo, medtem, ko so pozitivni trajnejši.

Psihologi pripisujejo iracionalno človeško vedenje naši potrebi po nadzoru nad okoljem. Potrebo po nadzoru pogosto spremlja privid nadzora.

Idioti imajo izjemno paleto različnih strategij napihovanja lastne samozavesti.

Cinizem je zbirka negativnih prepričanj o človeški naravi in njenih motivih. Bedak je pogosto žrtev socialnopolitičnega cinizma.

Taksonomija idiotov: Jean-Francois Dortier

Reprezentativni primeri neumnosti:

  • Zaostalost. Neumnost je vedno opredeljena individualno, kot relativni koncept. Mejo neumnosti določa tisti, ki ima sebe za pametnega.
  • Neotesanci.
  • Univerzalni idiot. Svojska narava napake je, da se sama ne prepozna, pravi Descartes. To še zlasti velja za neumnost.
  • Umetna neumnost. Računalniki so neumni.
  • Kolektivna norost. V skupini je lahko naša sposobnost zdrave presoje resno omejena.
  • Lahkoverneži. Lahkovernost je oblika neumnosti, ki je za otroštvo nadvse primerna.
  • Slaboumnost. Alfred Binet in Theodore Simon sta pripravila test, ki je kasneje postal osnova za IQ test.
  • Imbecil, Idiot. Ti izrazi so se pojavili na začetku psihologije. Sedaj izginjajo. Stoletja je za podobo zaostale osebe veljala podoba vaškega norčka. Nenevaren a zaostal.
  • Prismojenci. Prijaznejši način označevanja norcev.

Teorija kretenov: Aaron James

Kreten je moški, redkeje tudi ženska, ki si v družbenem življenju pripisuje poseben položaj in se mu zdi, da je nedotakljiv. V trenutku, ko ne razumete, kako izjemen je, je prepričan, da ste nevredni njegove pozornosti. Vsakdo je lahko kreten zaradi trenutne situacije, toda le pravi kreteni so kreteni 24×7.

Inteligenca vas ne obvaruje pred resnim kretenizmom.

Kretenizem je povezan z našo socialno držo.

Samozavedanje ne more bistveno vplivati na zavest kretena.

Kretenizem v resnici postane trajen in sistematičen šele v obdobju odraslosti.

Včasih kretene v organizacijah dopuščajo, ker prinašajo denar ali morda akademski prestiž.

Alfa samci med psi in gorilami zaradi nenehnega stresa, ki ga preživljajo ob nadzoru nad drugimi, pogosto umirajo mladi.

Od neumnosti do nesmisla: Pascal Engel

Raznolikost oblik in izrazov neumnosti je tolikšna, da večina avtorjev hitro obupa nad poskusi iskanja njihovega bistva in se raje zatečejo k navajanju primerov.

Če je torej klasifikacija neumnosti težavna, pa ni nemogoča. Neumnost ima stopnje. Najnižje je topoumna, dobesedno živalska neumnost. Za spoznanje višje najdemo idiote in imbicile. Naslednji so norci (ti rabijo publiko, znanja ne sovražijo, vendar ga ne znajo uporabiti). Višje je norčavost (inteligentna neumnost). Sofisticirana norost pa je oblika moralne pomanjkljivosti.

Sranje je tista oblika diskurza, ki dobesedno dopušča govoriti absolutno kar koli, ne oziraje se, ali je res, ali ne.

Norec včasih preveč razmišlja in gre predaleč, ko prestopa meje smiselnega, spodobnega v mejah razuma.

Biti človek pomeni biti lahkoveren: Jean-Francois Marmion

Homo oeconomicus – model avtonomnega posameznika, ki ga je določala le pričakovana korist. Ta model sedaj izginja.

Teorija pragmatičnih shem razmišljanja Chengove in Holyoaka. Racionalne odločitve sprejemamo na temelju pogojnega znanja, pridobljenega z izkušnjami v mnogoterih različicah ‘če, potem’.

Mitski homo oeconomicus naj bi uporabljal čisto logiko. Toda kaj se zgodi s tem pristopom v obdobju negotovosti. Temeljna, resnično človeška sposobnost je upravljanje z negotovostjo; dedukcija predstavlja le majhen delček naše dejavnosti.

Nekaj hevristik: hevristika zastopanosti, hevristika in sidranje, hevristika in razpoložljivost, odpor do izgube, napaka uokvirjanja, napaka potrjevanja, napaka spoznanja za nazaj, napaka avtoritete, napaka prikladnosti, navidezna vzročnost, halo učinek.

Neumnost in kognitivni presodek: Ewa Drozda-Senkowska

Predsodki pri prejemanju informacij ne pomenijo pomankanja inteligence. Odražajo zgolj izjemno moč naših miselnih navad.

Nevednost še ne pomeni neumnosti.

Predsodki velikokrat delujejo tudi ko so razkriti. Še posebej, če okoliščine niso primerne za dvome.

Razmišljanje hitro in počasno: Daniel Kahneman

Sistem 1 poenostavlja resničnost in pri tem tvori kognitivne predsodke. Napake pa lahko dela tudi sistem 2.

Ljudje imamo odpor proti naključju ali negotovosti.

Kje v možganih se skriva neumnost: Pierre Lemarqius

Človeški možgani se razvijajo prehitro in so zato prizorišče številnih notranjih spopadov in nasprotij interesov, kar je vzrok naših pogostih težav pri sprejemanju odločitev in nagnjenja, da se tako pogosto odločimo za najslabšo.

Tizian pravi na svoji Alegoriji razumnosti, da »iz izkušnje preteklosti deluje sedanjost preudarno, da ne pokvari prihodnjih dejanj«.

Ko gre za prevlado se nam vsem zmeša. Toda nekaterim bolj.

Neumnost ne dela razlik glede na inteligentnost ljudi.

Če ste norec ali ne, vedno se bo našel nekdo, ki je prepričan, da ste, opozarja pevec Pierre Perret.

Boris Cyrulnik psiholog pravi, da manj, ko človek ve, bolj je o vsem prepričan in obratno, več, kot človek ve, več ima dvomov.

Na vprašanje, kje v možganih se skriva neumnost, je odgovor, v možganih vsakega, ki ima druge ljudi za idiote.

Namerni idiotizem: Yves-Alexandre Thalmann

Inteligenca opisuje naravo posameznika, medtem ko se neumnost nanaša na posamezno dejanje.

Kein Stanovich govori o različnih ravneh inteligence. Medtem, ko Howard Gardner govori o različnih oblikah inteligence. Stanovich govori o algoritemski inteligenci, ki se nanaša na razumevanje in logično povezovanje idej. Druga raven inteligenca pa naj bi bila razumnost. Ta naj bi se nanašala na sposobnost odločanja, ki nam pomaga uresničevati cilje in sprejemati prepričanja, skladno z resničnostjo.

Za razumevanje neumnih odločitev je razumevanje kognitivnih predsodkov koristnejše od sledenja čustvom. Eden od predsodkov, ki vplivajo na neumno početje, je povezan z optimizmom.

Občutek imunitete, ki se prenaša s predsodkom optimizma, se še okrepi z občutkom nekaznovanosti, ki je posledica neštetih življenjskih izkušenj, ko smo se izmazali brez posledic. Občutka imunosti in nekaznovanosti sta v samem jedru vsakdanjih neumnih odločitev.

Prepovedano dejanje je pogosto gonilo neumnosti … vendar tudi ustvarjalnosti.

Ko zelo pametni ljudje verjamejo v velike bedarije: Brigitte Axelrad

Dvom je hevristična vrlina, ki pa nas namesto do mentalne samostojnosti vodi tudi v kognitivni nihilizem. Gerald Bronner.

Heather A. Butler. Kritično mišljenje še ni inteligenca. Kritično mišljenje je zgolj zbir kognitivnih sposobnosti, ki nam omogočajo misliti racionalno in naravnano k cilju, ter sposobnost, da te spretnosti uporabimo, kadar je primerno.

Walter Isaacson v biografiji Steva Jobsa pravi, da ljudje, ki so dovolj nori, da verjamejo, da lahko spremenijo svet, so tisti, ki ga spreminjajo.

Zakaj dajemo naključjem tolikšen pomen: Nicolas Gauvrit

Naše zaznavanje je omejeno, zakoličeno v prostoru in času. Če na pojav pogledamo z globalne perspektive, se naključja nikakor ne zdijo več šokantna.

Dogodek, za katerega je verjetnost mala, je za nas veliko bolj osupljiv, kot nekaj, kar se zgodi kadar koli komur koli.

Pretirano pričakovanje ustreznosti pomeni, da od naključja pričakuješ, da bo odražalo idejo, ki jo že nosiš. To pretirano pričakovanje ustreznosti nas lahko pripelje do napak, vendar ne pomeni, da je iracionalno.

Neumnost kot logični delirij: Boris Cyrulnik

Nič ni bolj vsakdanjega in resnejšega kot neumnost. Vsekakor smo ljudje med vsemi živimi bitji z njo najbolj obdarjeni.

Jezik neumnosti: Patrick Moreau

Beseda norca, četudi ni popolnoma brez pomena, se ne meni za natančnost. Je zgolj klopotec, namenjen odganjanju tišine. George Picard.

Včasih neumnosti naredimo, v najpogosteje jih izrečemo. Orwell je v svojem 1984 imenoval novorek kvakanje, ki v dovršeni obliki ne vključuje uporabe višjih možganskih centrov.

Posebej surova oblika neumnosti je izbruhnila v javni sferi  zahvaljujoč svetovnemu spletu in družbenim omrežjem.

Neumnosti, ki jih govorijo ljudje, so v prvi vrsti lažna fasada, pogosto obarvana s pretiravanjem.

Besede, osvobojene reference in pravega pomena, zbežijo iz običajnih okvirov jezika.

Ker se idiot, tako kot ideologija, ne zaveda raznolikosti resničnosti oziroma mnogoterosti zornih kotov, svojim besedam nadene plašnice.

Provokativnost, ki se nikoli ne oddalji od tistega, kar bi odobravala skupina, v katero se identificira, je skupna idiotom in ideologiji.

Eno najmogočnejših orožij proti deliriju ideologije je dvom, intelektualno povpraševanje neumnosti.

Javna razprava je zvedena na spopad sloganov (bojnih krikov različnih skupin), v katerem jih nasprotniki niti ne poskušajo razkrivati, ampak jih preprosto zavračajo kot nesmisle.

Čustva nas (včasih) ne poneumljajo: Antonio Damasio

Čustev je zelo veliko. Nekatere nas delajo izjemno inteligentne, kadar so razmeram primerna; druga nas vodijo v popolnoma nespametna in celo nevarna ravnanja.

Človek ne more delovati s polno zmogljivostjo zgolj z uporabo razuma ali zgolj s čustvi. Oboje je potrebno.

Neumnost in narcizem: Jean Cottraux

Tepec je nekdo, ki mu primanjkuje čustvene inteligence, ki ja slep za lastne napake in ki zaradi egocentričnosti zlorablja druge. Opis je zelo blizu opisu narcizma.

Imamo tri temeljne vrste nacistične osebnostne motnje:

  • Zlobno grandiozno narcistično osebnost.
  • Nestanovitno nacistično osebnost.
  • Visoko funkcionalni narcizem.

Potem imamo tu še celotno kulturo narcizma, ki jo razvija sodobno potrošništvo.

Največji medijski manipulatorji: sami mediji: Ryan Holiday

Če želiš manipulirati z velikimi mediji, si najprej podrediš male. Učinek snežne kepe.

Ko naslov oblikuješ kot vprašanje, je lahko vprašanje tudi laž.

Danes se tekmuje za klike, ne resnico.

Neumnost in zlo družbenih omrežij: Francois Jost

Družbena omrežja ne predstavljajo popolnoma novega začetka oziroma radikalnega preloma s preteklostjo.

Ustvarjanje spektakla, razsojanje o čemer koli in vsem, potreba po slavi, da bi obstajal … kakšen neposredni učinek imajo ti trije konstitutivni deli družbenih omrežij – ne na zlo, temveč na neumnost?

Resničnost postane podoba, ki ni nič več kot televizijski spodrsljaj ali video skeč.

Internet – smrt inteligence: Howard Gardner

Dvom ima svojo veljavo. Ni pa dobro, če vodi v splošno skepso.

Digitalna inteligenca ne obstaja, vsaj Gardner ne verjame vanjo. Nove tehnologije pomenijo različno ‘razmerje inteligenc’ kot bi rekel Marshall McLuhan.

Skupina lahko prikaže tako kolektivno inteligenco kot kolektivno neumnost.

Na nekaterih področjih lahko več znanja prinese večjo negotovost.

Neumnost in post-resnica: Sebastian Dieguez

Tisto, kar se nam dozdeva kot globalni upad inteligence, lahko opišemo kot globalno kopičenje bedarij.

Za razliko od lažnivca, ki mora s kotičkom očesa vedno oprezati za resnico, da bi jo lahko primerno popačil ali prikril, je bedaku zanjo popolnoma vseeno. On samo blebeta. Sranje je torej oblika dolgoveznega pretvarjanja.

Sama iskrenost je sranje. Govoriti iz srca, izražati se ognjevito in čustveno, povedati, kar mislimo, govoriti kot mož možu, biti odkrit in vreden zaupanja – te konstrukcije, te sodobne vrednote so veliko bolj cenjene kot načelnost, preudarnost, natančnost in točnost.

Sranje je bedarija, bullshit (srati) pa govorjenje bedarij.

Post-resnico sestavljata  črpanje in izkoriščanje človeške inteligence z izrecnim ciljem ustvarjanja in sprejemanja najučinkovitejših oblik neumnosti.

Trije dejavniki značilni za sodobno neumnost: narcizme, iluzija in domišljavost.

Alin Roger je dejal, da pri neumnosti ne gre za pomankanje racionalnosti, temveč za preobilje logike. Neumnost ima posebno strast do tavtološkega razporejanja.

Neumnost je torej nenehno omejevanje vsega na eno in isto stvar in na samo sebe. Pristnost, subjektivnost in iskrenost ne zadoščajo, bebec jih mora napihniti še s ponosom in zadovoljstvom.

Kot kaže delujejo neumnost, intelektualna lenoba, samozadovoljstvo in narcizem skupaj in se stekajo v zmagoslavje instinkta; moja mnenja in moji odzivi so pravilni, ker so moji.

Neumnost ne bi bila neumnost, če bi se bila sposobna prepoznati kot takšna.

Načelo asimetrije sranja je, da sranje lahko ustvarja vsak in praktično brez truda, medtem ko je tistih, ki so sposobni in odločeni sranje razkrivati, malo, in morajo v spopad z idioti vlagati ogromno energije.

Bedak prvo kreira zaključke, potem pa kreira razlago.

Metamorfoza nacionalistične norosti: Pierre de Senarclens

Družba potrebuje mite. Bronislaw Malinovski je mite videl kot poskus odgovora na nerešljivo uganko smrti. Prav tako je mite razumel tudi kot izraz kolektivnih hrepenenj in ni verjel, da bi se jih družbe lahko znebile.

Del mitičnega razmišljanja je nacionalizem. Nacionalizem daje posameznikom, še posebej tistim z dna, priložnost da blažijo občutek manjvrednosti in nesposobnosti.

Kako se upreti kolektivnim napakam: Claudie Bert

Stroga poslušnost in podrejanje hierarhiji je včasih dejavnik tveganja. Prav tako moramo biti previdni pri skupinskih odločitvah.

Trošimo kot norci: Dan Ariely

Ključno vlogo pri našem nakupovalnem vedenju igrajo čustva.

Pogosto sprejemamo trenutne odločitve, ki so nasprotne tistemu, kar bi radi naredili na daljši rok.

Preobilje izbire hromi nakupe.

Pogosto pravimo, da preveč informacij ubija informiranje.

Človek: žival, ki si drzne vse: Laurent Begue

Če ocenimo brezglavi človeški odnos od živali, potem lahko rečemo, da ima naša neumnost tri seske: nelogičnost, nevednost in preračunljivost.

Vrednost živali drsi po padajoči lestvici v odvisnosti od tega, kako koristna je, kakšna je naša čustvena navezanost nanjo ali kakšna opravičila si izmislimo za izkoriščanje posamezne vrste.

Ko gre za živali, si ljudje drznemo vse.

Kaj narediti s kreteni?: Emmanuell Piquet

Kreten običajno izzove takojšnjo, nasilno mržnjo. Zato, ker je prepričan, da je nad vsem.

Znanstveniki na Palo Alto so ugotovili, da prilagajanje, ki ga naredimo, da bi odpravili neko težavo, predvsem z nasilniki, ponavadi ne prinese rezultatov. Ko pa žrtev popolnoma spremeni pristop, to včasih vodi do uspeha.

Udarec nazaj je ponavadi najuspešnejši način spopada z nasilneži.

Neumnost z otroškimi očmi: Alison Gopnik

Praktično vse, kar smo odrasli, psihologi še zlasti, stoletja govoril o otrocih, se je izkazalo za napačno.

Poznamo dve obliki inteligence. Ena je potrebna za pridobivanje novih znanj, druga pa nam omogoča uspešno prilagajanje hitro spreminjajočemu se svetu. Nevroznanstveniki temu pravijo kompromis med raziskovanjem in izkoriščanjem.

Pretirana starševska pozornost je neumnost. Ta je predvsem vprašljiva v kritičnih situacijah, ko manjka spremembe vzorcev.

Pri uporabi tehnologije se pojavlja panika, ki je nesorazmerna z našim dejanskim poznavanjem zadeve. Čisto mogoče je, da otroci danes z novimi tehnologijami razvijajo nove oblike inteligence, morda tudi na račun spominskih sposobnosti.

Neumnosti tudi sanjamo?: Delphine Oudiette

90 % sanj je zelo razumljivih, verodostojnih, realistični in skrajno nedramatičnih. Sanjski svet se napaja pri vsakodnevnemu življenju.

Dnevnemu življenju je celo med spanjem težko ubežati.

Neumnost v sanjah je vulgarna, prav tako pa so sanjači izraziti nesposobneži, ki doživljajo neuspehe. Negativna čustva so v sanjah močno zastopana.

Najhujša neumnost je misliti, da si pameten: Jean-Claude Carriere

Neumnost je vedno polna same sebe, bedarija pa včasih okleva.

Znanost nenehno dvomi.

Vsi smo sposobni biti neumni.

Danes vse izveš takoj, nihče pa informacij ne preverja in ne potrdi.

Sprava z lastno neumnostjo: Stacey Callahan

Neumnost je neizbežna, saj smo ljudje.

Kako naj sprejmemo, kar smo, ko pa smo tako nepopolni, omejeni in seveda neumni?

Albert Ellis govori o sprejemanju sebe na način, da ločimo dejanja od bitja.

Kristin Neff, je opredelila tri ključne dejavnike sočutja do sebe: čuječnost, človečnost in sprejemanje brez zadržkov.

Odzivi na napako so lahko: zadrega, krivda in sram.

Neumnost je moteči šum modrosti iz ozadja: Tobie Nathan

Kultura pravzaprav služi ohranjanju neumnosti, saj proizvaja ogromno količino zapletenih idej, ki tvorijo nekakšno skupno filozofijo.

Zakaj bi se želeli spopadati z neumnostjo. Samo idiotom se morate izogibati in to je to.

Leave a Reply