Home > Razvoj družbe > Inazo Nitobe: Bushido; Kodeks Samuraja

Inazo Nitobe: Bushido; Kodeks Samuraja

Bushido kot etični sistem

Zvestoba in filialno spoštovanje sta dve kolesi kočije japonske etike. Luč viteštva, otroka fevdalizma, ki je preživelo obdobje, ki ga je porodilo, še vedno osvetljuje moralno pot, tistim, ki sledijo Bushidu. Bu-shi-do dobesedno pomeni vojaško-vitez-način, način kako bi se bojevniški plemiči morali obnašati v vsakdanjem življenju in tudi pri svojem poklicu.

Bushido je bil organska rast desetletij, stoletij bojevniškega poklica.

Samuraji so bili dobesedno stražarji ali sluge.

Pošten boj je velikokrat cilj divjakov in otrok in viteštvo je prevzelo to osnovno vseh vojaških in civilnih vrlin.

Budizem je eden od virov Bushide. Ponujal je mirno zaupanje v Usodo, tiho podrejenost neizbežnemu, stoičen pristop k nevarnosti in nesreči. Šintoizem pa je dodal Bushidu še zvestobo vladarju, spoštovanje preteklosti in prednikov, filialna pieteta. Zapisi Konfucija pa so bili osnova za etične nauke Bushida. Bushido ne ceni znanja kot intelekt, temveč je zanj znanje pot do modrosti. Vedeti in ukrepati ni isto.

Načela Bushida

Pokončnost ali pravičnost – Pokončnost je moč, da se odločiš za dejanje glede na razum in brez obotavljanja – umreti, ko je prav umreti in napasti, ko je prav napasti. Pokončnost je druga sestra dvojčica Hrabrosti, drugi bojevniški vrlini. Pravični razlogi (gi-ri) so dinamični element, ki kreira aktivnosti.

Pogum – zmožnost upati si in potrpeti. Nietzsche je, kot bi govoril o srcu samuraja rekel: “Imejte nasprotnike, na katere ste lahko ponosni, tako je njihov uspeh tudi vaš.”

Dobrosrčnost – občutek zaskrbljenosti za druge. Bushi no nasake. Nežnost bojevnika. Je izraz, ki je nagovarjal plemenitost v nas. V Evropi je krščanstvo doprineslo k zbujanju sočutja med grozotami vojne, na Japonskem pa je to dosegla ljubezen do glasbe in pisanja.

Vljudnost – uslužnost in olikanost. Končni cilj bontona je vzgojiti telo in duha tako, da si, niti ko sediš pri miru, še najbolj groba klada ne upa priti in te nadlegovati. Američan govori o vrednosti darila, Japonec pa o duhu, ki je spodbudil obdarovanje.

Iskrenost ali resnicoljubnost – brez katere je vljudnost samo farsa. Dostopnost, ki gre čez mejo, postane laž. Bushi no ichigon. Beseda samuraja. Ta je bila zadostno potrdilo o resnicoljubnosti izjave.

Čast – včasih tudi opisana kot dobro ime. Mrko pretiravanje, v katero je lahko zašlo sledenje občutljivemu kodeksu časti, je močno izravnaval nauk širokogrudnosti in potrpežljivosti.

Dolžnost zvestobe – medtem, ko je na Kitajskem konfucijanska etika za prvenstveno človekovo dolžnost postavila poslušnost staršem, je na Japonskem primat prevzela Zvestoba.

Vzgoja samuraja

Za trinožno stojalo, na katerem je stalo ogrodje bushido, je veljalo, da ga podpirajo Chi, Jin in Yu, ki pomenijo Modrost, Dobrosrčnost in Pogum. Samuraj je bil v svojem bistvu mož dejanja. Znanost ni bila pod njegovim okriljem. Kurikulum samuraja je bil: mečevanje, lokostrelstvo, jujutsu, jahanje, raba sulice, taktika, kaligrafija, etika, literatura in zgodovina.

Od samuraja se je pričakovalo samoobvladanje. Disciplina neuklonljivosti, po kateri je bila zabičana potrpežljivost brez jadikovanja in učenje vljudnosti, je bila osnova stoicizma. Disciplina pri samoobvladovanju lahko gre tudi predaleč. Lahko zatre prijazne tokove duše.

Dejanje samomora (hara-kiri) in dejanje popravljanja krivic (katakiuchi) sta dva elementa samurajevega kodeksa. Obe dejanji sta izgubili svoj smisel ob uveljavitvi kazenske zakonodaje.

Meč je bil duša samuraja, bil je znak moči in sposobnosti. Ker so se znali obvladovati, so meč uporabili le redko.

Vpliv Bushida

Japonska je vse dolgovala samurajem. Niso bili le cvet naroda, ampak tudi njegova korenina. Yamato damashii – Duša Japonske izhaja iz duha samurajev.