Podatki o ženskah
Večina dokumentirane zgodovine človeka je ena sama, ogromna vrzel v podatkih.
Številke, tehnologija, algoritma so bistveni za pripoved o Nevidnih. Podatki so samo druga beseda za informacije, informacije pa ljudje zajemajo iz številnih virov.
Z biološkim spolom pojmujem biološke značilnosti, ki določajo, ali je posameznik moški ali ženska. XX in XY. Z družbenim spolom pojmujem družbene pomene, ki jih pripisujemo tem biološkim dejstvom – načinom, na kakršne se obravnava ženske, ker jih dojemamo kot pripadnice ženskega spola.
Uvod: moški je pravilo
Temeljno za strukturo človeške družbe je, da se človeštvo zgleduje po vzorcu moškega.
Stopnja, do katere moška mera, kolikor ni nakazano drugače, prežema naše razmišljanje, se bo morda zdela manj presenetljiva, ko se vam bo posvetilo, da je zasidrana v enem od najosnovnejših zidakov družbe – v jeziku samem. S. Slocum je zapisala, da se beseda človek uporablja tako nejasno, da je nemogoče ugotoviti ali se nanaša na moške ali na človeško vrsto na splošno.
Najhitreje rastoči jezik na svetu, katerega uporablja več kot 90 % svetovnega prebivalstva na spletu so čustvenčki. Čustvenčke uporablja 78 % žensk v primerjavi s 60 % moških. Kljub temu je bil svet čustvenčkov vse do leta 2016 obarvan nenavadno moško.
Posledica globoko zakoreninjene prevlade moškega je ta, da izkušnje moških, moški zorni kot dojemajo kot univerzalen, medtem ko izkušnje žensk – konec koncev izkušnje polovice svetovnega prebivalstva – dojemajo kot, hm, stransko nišo.
Zgodovina človeštva. Zgodovina upodabljajočih umetnosti, književnosti in glasbe. Zgodovina evolucije same. Vse te vede brez izjeme so nam bile predstavljene kot nabor objektivnih dejstev. Resničnost pa je takšna, da nam ta dejstva lažejo. Vsa po vrsti so popačena, saj se izneverjajo dolžnosti, da bi zajela tudi drugo polovico človeštva – kar se navsezadnje kaže že v besedah, ki jih uporabljamo za izražanje svojih polovičnih resnic. Ta fiasko je izdolbel vrzeli v podatkih. Skrivil je vse, kar menimo, da vemo o sebi. Podnetil je mit o univerzalnosti moških. To pa je dejstvo.
Domneva, da je to, kar je moško, univerzalno, je neposredna posledica vrzeli v podatkih po spolu.
Vsakodnevno življenje
Je lahko odmetavanje snega seksistično?
Poročilo Svetovne banke o nesoglasju glede predlagane cene v neki vasi v Lesotu govori o razlikah med moškimi in ženskami. Ženske so želele, da bi cesto zgradili v smeri, ki bi olajšala njihov dostop do najbližje vasi z osnovnimi storitvami, moški so želeli, da se jo zgradi v nasprotni smeri, da bi po njej lažje odjezdili do večjega mesta ali tržnice.
Čeprav podjetje McKinsey ocenjuje, da žensko neplačano oskrbovalno delo letno prispeva 10 milijard dolarjev k bruto domačemu proizvodu (BDP), so poti, opravljene za plačano delo, še vedno višje ovrednotene od poti, opravljenih za neplačano negovalno delo.
Prometne avtoritete stopnjujejo že obstoječe vrzel v podatkih, ker ne ločujejo po spolu vsaj tistih podatkov, ki jih imajo.
Anastasia Loukaitou-Sideris mi pove, da upravitelji v prometu pogosto menijo, da imajo ljudje univerzalne potrebe. Moški, ženske, vsi po istem kopitu. Ampak to je popolnoma skregano z resnico. Prometne avtoritete stopnjujejo že obstoječo vrzel v podatkih, ker ne ločujejo po spolu vsaj tistih podatkov, ki jih imajo.
Zakoni con so osnovani na potrebah heteroseksualnega poročenega moškega, ki služi kruh in se zjutraj odpravi v službo ter se zvečer vrne domov v predmestje, da bi si odpočil, in tem potrebam se daje prednost.
Ženske širom sveta opravijo trikrat več neplačanega dela kakor moški.
Nevtralnost po spolu na javnih straniščih
V nevtralne pisoarje so zavili samo moški, v nevtralne kabine pa moški in ženske.
Ženske potrebujejo 2,3-krat dlje kakor moški, da opravijo svojo naravno potrebo.
Po podatkih Združenih narodov ena od treh žensk nima dostopa do varnega stranišča.
Študija iz leta 2016 je ugotovila, da so ženske, ki hodijo opravljat potrebo na polja, dvakrat pogosteje žrtev seksualnega nasilja, pri katerem storilec ni njihov partner, kot ženske, ki imajo stranišče doma.
Javni prostori ženskam pogosto vplivajo strah. Ženske prilagajajo svoje vedenje in vzorce svojih potovanj, da bi ublažile svoj strah.
Kadar načrtovalci ne upoštevajo družbenega spola, postanejo javne površine praviloma moške površine.
Ko pri načrtovanju izključimo žensko polovico sveta iz javnosti namenjenih prostorov, ne gre za sredstva. Gre za prioritete.
Delovni prostor
Dolgi petek
24. oktober 1975 so Islandci ob izteku dneva poimenoval »dolgi petek«, in pod tem opisom je znan še danes. Tega dne so se Islandke odločile, da nobena ženska na Islandiji ne bo niti mignila s prstom. Stavke se je udeležilo devetdeset odstotkov Islandk.
Nezaposlena ženska namreč ne obstaja. Obstajajo samo ženske, ki za svoje delo niso plačane.
Ženske v povprečju opravijo 61 % gospodinjskih del.
V Indiji je neplačanega 66% dela, ki ga opravijo ženske, v primerjavi z moškimi, kjer je takega dela 12%. V Italiji je razmerje 61% proti 23%. V Franciji 57% proti 38%.
V UK opravlja službo s skrajšanim delovnim časom 42 % žensk v primerjavi z 11 % moških.
OECD je ugotovila, da je razlika v višini urne postavke po spolu znatno višja v državah, kjer ženske porabijo veliko količino časa za neplačano oskrbo v primerjavi z moškimi.
Ena od štirih ameriških mater se vrne na delo dva tedna po porodu. Približno 85% ameriških žensk po porodu ni deležno nobene oblike plačane odsotnosti z dela.
Švedska, kjer je stopnja zaposlenosti žensk do leta 2016 dosegla skoraj 80 % je na vrhu lestvice zaposlenih žensk v EU.
Podjetja po vsem sodeč še vedno enačijo veliko število ur, prebitih v pisarni, z delovno učinkovitostjo ter rutinsko in nesorazmerno nagrajujejo zaposlene, ki delajo dlje. To pomeni bonus za moške. Pristranskost do podaljšanega delovnika je zlasti pereča na Japonskem.
Popolnoma jasno je, da bi bilo v kulturi plačanega dela v celoti treba uvesti korenite spremembe. Morali bi vzeti v zakup, da ženske niso neobremenjeni delavci, za kakršne je bila zasnovana tradicionalna služba.
Mit o meritokraciji – vladavini zaslužnih
Večino dvajsetega stoletja v Newyorškem filharmoničnem orkestru ni muzicirala nobena ženska. Nato je število počasi začelo naraščati od 1970 leta naprej. Razlog so bile slepe avdicije.
Dejstvo, da je zaslužnost pravzaprav mit, ni priljubljeno. Po vsem industrializiranem svetu ljudje menijo, da meritokracija ni le način, na kakršnega bi stvari morale delovati, temveč način, kakor tudi res delujejo.
Mit o meritokraciji doseže poveličevanje v ameriški tehnološki industriji. Če je meritokracija v Silicijevi dolini religija, je bog, ki ga časti, belopolt, faliran študent s Harvarda.
Pristranskost glede odlik je v marsikaterem pogledu posledica vrzeli v podatkih: toliko genialnih žensk smo že črtali iz zgodovine, da si jih kratko malo ne prikličemo več v spomin. In ko je odličnost ena od zahtev za službo, je posledično v resnici mišljen »penis«. Ženskam preproste ne pripisujemo, da so odlične po naravi.
ENIAC, prvi polno delujoči elektronski računalnik, so javnost predstavili leta 1946, programiralo pa ga je šest žensk.
Raziskava Londonske šole za ekonomske in politične vede (LSE) o kvotah je v nasprotju s splošno razširjeno napačno predstavo ugotovila, da kvote predvsem odstranijo nesposobne moške, ne pa, da bi podpirale nekompetentne ženske.
Čeprav slepo zaposlovanje morda deluje pri izhodiščnem postopku, si je težje predstavljati, da kako bi ga bilo mogoče vključiti pri postopku napredovanja. Ampak tudi tu obstaja rešitev: odgovornost in transparentnost.
Učinek Henrya Higginsa
Formulo, kako določiti običajno temperaturo v pisarniškem prostoru, so razvili v 1960-ih na osnovi metabolične hitrosti povprečnega štiridesetletnega, sedemdesetkilogramskega moškega med mirovanjem. Sodobne pisarne so v povprečju za pet stopinj prehladne za žensko.
Moški in ženske imajo različen imunski sistem in različne hormone, ki lahko igrajo vlogo pri vsrkavanju kemičnih snovi.
Jasno je, da moramo zbrati obsežnejše in boljše podatke o izpostavitvi žensk kemičnim snovem. Potrebni so podatki, ki so ločeni in analizirani po spolu ter navajajo reproduktivni status.
Nikakršnega dvoma ni, da ženske umirajo zaradi vrzeli v podatkih po spolu na področju raziskav o zdravju pri delu.
Težave z opremo, oblikovano po merah moškega telesa, imajo tudi vojakinje.
Učinek Henryja Higginsa je iz muzikala Moja draga dama iz Leta 1956. Tam Henry Higgins po tem, ko ženska udari nazaj po več mesecih moškega poniževanja reče, zakaj ne more biti ženska podobna moškemu. Nič presenetljivega za svet, kjer se moškega pojmuje kot univerzalnega, žensko pa kot atipično.
Moč zgornjega dela telesa pri moških je namreč povprečno za 50 % večja pri ženskah, povprečna razlika v moči spodnjega dela telesa pa je približno na četrtini.
Niti toliko nisem vredna, kot stane čevelj
Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se jo uporablja za izdelavo plastike. Leta 2008 je nastal preplah zaradi nje. Ta kemikalija posnema ženski hormon estrogen. Sintetični hormon estrogen lahko povzroča raka.
Razlog za vsepovsod po svetu opaženo vrzel v podatkih, ko gre za spolno nadlegovanje in nasilje, s kakršnim se na delovnem mestu soočajo ženske, ni samo v pomankanju raziskav o tej zadevi, pač pa tiči tudi v tem, da ga velika večina žensk ne prijavi.
Oblikovanje
Hipoteza o plugu
Danska ekonomistka Ester Boserup je bila prva, ki se je domislila hipoteze o plugu: da so bile družbe, ki so v preteklosti uporabljale plug, najbrž manj enakopravne po spolu od tistih, ki ga niso. Zgornji del trupa je pri moških veliko močnejši od ženskega, za razliko od spodnjega dela. Ženske imajo tudi za 41 % manjšo moč prijema.
Okopavanje zlahka začneš in prekineš, kar pomeni, da ga lahko združiš s skrbjo za otroka. Tega pa ne moremo reči za težko orodje, ki ga vleče močna žival.
Teorija o plugu ima tudi svoje nasprotnike.
FAO ocenjuje, da bi se donos na kmetijah utegnil povečati tudi za 30 %, če bi imele ženske enak dostop do proizvodnih virov kakor moški. A ga nimajo.
Da bi oblikovali posege, ki bi v resnici pomagali ženskam, pa najprej potrebujemo podatke. Toda včasih se zdi, kakor da se jih niti ne potrudimo zbrati.
Ena velikost za vse – moške
Leta 1998 je pianist po imenu Cristopher Donison zapisal, da lahko svet okvirno razdelimo na dve skupini, na tisto z večjimi rokami in tiste z manjšimi.
Ženske imajo v povprečju manjše roke kot moški. Povprečen razpon ženske roke je 17 do 20 centimetrov.
Je manjša uporaba najmodernejših pametnih telefonov manjša pri ženskah, ker pri oblikovanju le teh enostavno niso mislili na njih?
Tudi tehnologija prepoznave glasu bolje deluje na moških. Razlog je preprost, tehnologija je vadila na obsežnem korpusu podatkov, ti pa so bili večinoma sestavljeni iz moških glasov.
Po Guardianu naj 75 % ameriških CV-jev sploh ne pride do človeka.
Tudi uvajanje UI v diagnostiko v zdravstvu bo imelo enak izziv. Večina podatkov je prilagojenih moškemu telesu.
Morje samih modelov
Janica Alvarez je poskušala zbrati denar za svojo poslovno idejo boljših prsnih črpalk. To tržno nišo je skoraj povsem zasedlo eno samo podjetje Medela. 93 % tveganih kapitalistov je moških. Moški pa podpirajo moške. Ženska podjetja dobijo le polovico toliko naložb kot moški. Imajo pa dvakratne prihodke.
Norwegian Business School (BI) je dognala pet ključnih lastnosti uspešnega vodje: čustvena trdnost, ekstravertiranost, odprtost za nove izkušnje, prijeten nastop in skrbnost. Ženske so se odrezale bolje pri štirih od petih postavk.
Veliko izdelkov, ki so označeni kot nevtralni, so v bistvu prilagojeni moškemu. Še posebej je to vidno v industriji športnih izdelkov.
Človeško oko uporablja dva temeljna principa za določanje globine: gibalno paralakso in ločevanje med obrisom in senco. Moški se bolj zanašajo na gibalno paralakso, ženske pa na ločevanje.
Testne lutke za testiranje avtomobilov so velikokrat oblikovane po moškemu.
Obisk pri zdravniku
Zdravila ne učinkujejo
Študentje medicine se učijo fiziologije in ženske fiziologije ter anatomije in ženske anatomije. Moško telo je poosebljena anatomija.
Raziskovalci so na razlike med spoloma naleteli v vsakem tkivu in sistemu organov v človeškemu telesu.
Razlike po spolu se pojavljajo celo v naših celicah: v biomarkerjih v krvnem serumu za avtizem, v proteinih, v imunskih celicah, ki so v rabi za prenašanje bolečinskih signalov, v načinu umiranja celic po prestani kapi.
Preizkuse za generična zdravila skoraj izključno opravljajo na mladih odraslih moških.
V študijah z živalmi kot tudi v študijah z ljudmi so raziskovalci naleteli na dramatične razlike, kadar so bile celične analize ločene po spolu.
Ženske celice spodbujajo obnovo, moške pa je ne.
Pomanjkanje ločenih podatkov zmanjšuje možnost, da bi bile ženske deležne zanesljivega zdravstvenega svetovanja.
Od leta 1993, ko je bil v ZDA sprejet zakon Nacionalnega inštituta za revitalizacijo zdravja (NIH), velja, da ravnaš nezakonito, če v klinične poskuse, ki jih subvencionira država, niso zajete ženske.
Zdravstvo že več tisočletij deluje na osnovi domneve, da moško telo predstavlja človeštvo v celoti. Posledica tega je orjaška, vso dolgo zgodovino nastajajoča vrzel v podatkih, ko gre za žensko telo, in ta vrzel se še naprej povečuje.
Yentlov sindrom
Yentlov sindrom, je sindrom s katerim opisujemo pojav, pri katerem ženskam postavijo napačno diagnozo in jih neustrezno zdravijo, kadar se njihovi simptomi ali bolezni ne ujemajo s tistim, ki jih imajo moški. Včasih je lahko usoden.
Namesto, da bi ženskam verjeli, kadar govorijo o svoji bolezni, jih pogosto označimo za nore. Ženske so histerične (grško hystera pomeni maternica).
Več je tudi dokazov, da moški in ženske bolečino doživljamo drugače.
ZDA imajo najvišjo stopnjo umrljivosti mater v razvitem svetu. Zlasti pereč je ta problem za Afroameričanke.
Zastonj vir, ki ga je treba izkoristiti
Oblikovanje številke uradnega BDP-ja neke države je neizogibno subjektiven postopek. Pomemben dejavnik proizvodnje, ki je bil izločen iz tistega, kar je postalo mednarodna konvencija o tem, kako razmišljaš o ekonomiji in jo meriš, je bil prispevek neplačanega gospodinjskega dela, kamor spadajo kuhanje, čiščenje in oskrba otrok.
Ocene kažejo, da bi neplačano oskrbovalno delo nemara dosegalo do 50 % BDP-ja v državah z visokim dohodkom in celo do 80 % v državah z nizkim dohodkom.
Ko torej države poskušajo obrzdati svoje stroške, ceno za to pogosto plačajo ženske. Rezi v javne finance ne pomenijo toliko varčevanja temveč bolj prelaganje stroškov z javnega sektorja na ženske, kajti gre za delo, ki ga je še vedno treba opraviti.
Seveda na plačano delo žensk ne vpliva samo nega otrok. Znatno količino časa ženskam vzame tudi oskrba starejših, in potreba po tem se bo povečevala.
Kljub vsem tem potencialnim koristim se vlaganje v socialno strukturo pogosto opušča, precejšen delež krivde za to pa nosi vrzel v podatkih, povezana z neplačanim delom.
Neplačano delo žensk je delo, od katerega je naša družba odvisna, in poleg tega tisto, od katerega ima korist družba v celoti.
Iz ženske denarnice v moško listnico
Čas je že za pokop zombijskih domnev, da lahko revščino določimo na ravni gospodinjstva oziroma, da ima žensko vodstvo gospodinjstva enake posledice na uboštvo žensk kakor moško gospodinjstvo.
Države z nizkim dohodkom zberejo okoli dve tretjini svojega davčnega prihodka z neposrednimi davki, kakršen je davek na dodano vrednost, in samo četrtino z davkom na prihodek.
Pravice žensk so človekove pravice
Morda vlade, sestavljene pretežno iz moških, ne pojmujejo kot problem vrzeli v podatkih po spolu, toda dokazi jasno pričajo, da je ženski zorni kot še kako pomemben.
V desetletjih zbrani dokazi nazorno prikazujejo, da navzočnost žensk v politiki pomeni stvarno razliko v zakonih, ki jih potrdijo vlade.
Razlog, da ljudje močno žensko doživljajo kot teptanje norme, je preprost: kriva je vrzel v podatkih po spolu.
Naivni realizem ali pristranskost projekcij je pojem iz socialne psihologije. Ljudje v bistvu pogosto domnevamo, da je naš način razmišljanja o stvareh oziroma o tem, kako se jih lotimo, tipičen. Da je kratko malo običajen.
Po vsem svetu države, ki imajo v politiki najvišje odstotke zastopnic, večinoma uporabljajo proporcionalni volilni sistem.
Hkrati z večanjem števila političark se veča tudi sovražnost do njih.
Pristop Sheryl Sandberg glede krmarjenja v sovražnem delovnem okolju, ki ga opiše v svoji knjigi Lean In, se glasi, naj si ženske pripnejo varnostni pas in rinejo naprej.
Svetovati ženski, naj se vede bolj po moško – kakor da je moško vedenje znova po spolu nevtralna, privzeta oblika – je brez koristi in v resnici celo škodljivo.
Ko gre nekaj zares narobe
Kdo bo ponovno zgradil?
Ne obstaja noben mednarodni zakon, ki bi zahteval, da pri načrtovanju obnove po katastrofah vključili glasove žensk – čeprav bi jih glede na dosedanje izkušnje najbrž potrebovali.
Zapiranje vrzeli v podatkih po spolu je v resnici izboljšava za vse.
Ne umreš zaradi katastrofe
Nasilje do žensk v družini se poveča, kadar izbruhne oboroženi spopad. V bistvu je pogostejše od spolnega nasilja, katerega žrtev so v okviru oboroženega konflikta.
V času razpada družbenega reda, ki sledi vojni, so ženske najverjetneje prav tako huje prizadete kakor moški.
Preiskava, ki je potekala med letoma 1981 in 2002, je razkrila, da v naravnih nesrečah ženske umirajo bistveno pogosteje kot moški.
Ironija neupoštevanja potencialnega nasilja moških, ko gre za načrtovanje sistemov, namenjenih begunkam, pa je, da je prav nasilje moških pogosto razlog, da ženske sploh postanejo brezdomke.
Podatki o ženskah
Kadar iz postopkov pridobivanja znanja izločimo polovico človeštva, smo ob potencialno preobrazujoče vpoglede.
Tri teme določajo odnos žensk do sveta:
- Žensko telo, oziroma njegova nevidnost.
- Druga težnja je seksualno nasilje moških nad ženskami.
- Tretji trend pa je neplačano negovalno delo.
Eden od izgovorov okoli vrzeli v podatkih je, da so ženske enostavno preveč zapletene, da bi jih merili.
