Lutkar
Edini pravi Lutkar v človeški družbi ste namreč prav vi. Vprašanje pa je ali ste samo lutkar ali pa ste že lutkarski mojster.
Niti vedno vlečejo posamezniki, posamezniki pa so povezani v več različnih skupnosti. Vsaka skupnost se obnaša tako, kot se obnaša večina posameznikov v tej skupnosti. Lahko pa se skupnost obnaša tako, da je to zanje slabo, dobro pa je za nekatere posameznike.
Če želimo določiti, kaj ja prav in kaj narobe, moramo najprej pojasniti kako deluje. V ta namen bomo pojem nit v nadaljevanju nadomestili s pojmom ekonomska moč in družbeni vpliv posameznika.
Pravilna uporaba vpliva posameznika je torej izključno taka, ki je hkrati v korist posameznika in v korist skupnosti, in izključno do meje, ko se korist povečuje tako za posameznika kot tudi za celotno skupnost.
Neomejenost pravic posameznika je največja nevarnost za celotno skupnost in tudi za naravno okolje.
V človeški skupnosti je svoboda posameznika = ekonomska moč posameznika. Ekonomska moč posameznika = sposobnost opravljanja človeškega dela kot osebni kapital posameznika + lastnina + vpliv na tujo lastnino. Eksponentna razporeditev ekonomske moči je zaradi omejenosti naravnega okolja nevzdržna.
S 100% izravnalnim davkom bi morali splošno in dolgoročno izenačiti velikost trga človeškega dela in trga donosa na kapital. Izenačiti bi morali časovne in prispevne stopnje na donos na delo in na donos na kapital. Izravnane davčne stopnje na donos posameznika na delo in na donos na kapital bi morali omejiti na največ 50 % za skupnost.
Posameznik in skupnost
Posameznik ima vedno shizofreno dilemo: v kakšne delu si želi prisvajati vrednost iz naslova opravljenega človeškega dela in v kakšnem delu iz naslova vloženega kapitala. Nato pa se sreča z vprašanjem v kakšnem delu si želi prisvojeno vrednost obdržati v celoti ter v kakšnem delu jo bo namenil za souporabo v skupnosti. V tem delu bo imel le še idealni delež.
Izumiranje drugih naravnih in živalskih vrst bo namreč sledila tudi prekinitev nekaterih naravnih ciklov, ki so izredno pomembni za preživetje naravnega okolja in za pridelavo hrane. Posledica tega zna biti, da bo število ljudi začelo padati proti nič.
Skupinska inteligenca je volja večine posameznikov v skupnosti do pravočasne spremembe sistema ureditve človeške ureditve človeške družbe, ki bi preprečila nasilno izumiranje naravnih vrst ter posledično človeške vrste.
Pravice iz naslova prisvajanja lastnine ter vpliva danes posledično pripadajo posamezniku, obveznosti za skupnost pa ostanejo skupnosti ali drugemu posamezniku.
Na žalost tehnološki razvoj človeške družbe še vedno ni na ravni, na kateri bi bila mogoča proizvodnja energije brez vplivov na naravno okolje.
Zemljo lahko nenaravno le segrejemo, ne moremo pa je ohladiti. Vsak izdelek in storitev bi morala imeti poleg cene v denarni enoti tudi prikazan izračun porabljenih kWh od nastanka izdelka do popolnega recikliranja po zaključku uporabe.
Uravnotežena kapitalska družbena ureditev vzpostavi:
- Omejeno razmerje med pravicami posameznika v razmerju do skupnosti
- Splošno omejeno razmerje med trgom dela in trgom donosa na kapital
Za razliko od vseh drugih družbenih ureditev je osnovna značilnost uravnotežene kapitalske družbene ureditve lastnost, da vsebuje osnovni in nujno potrebni element naravne omejitve, ki je neposredno povezan s sposobnostjo in aktivnostjo vsakega posameznika.
Posameznik z večjo ekonomsko močjo je bolj svoboden od drugih posameznikov, ki ekonomske moči nimajo.
Svoboda
Svobodni posameznik se lahko samostojno odloča, kdaj, kaj, kje in kako bo kaj naredil, ali pa česa ne bo naredil. Pomembno je razumeti, da se svoboda omejuje le na področju nasprotujočih si motivov.
Svoboda skupnosti je le seštevek svobode vseh posameznikov v skupnosti, a le pod pogojem, da svoboda nobenega posameznika v skupnosti ni enaka nič.
Ljudje smo za vzpostavitev neenakomerne svobode med posamezniki iznašli osnovne koncepte lastnine, ekonomskega dolga ter socialnega družbenega vpliva.
Če bi bila ekonomska moč in vpliv vidna s prostim očesom, ne bi bila mogoča. Prikrivanju ekonomske moči in vpliva je namenjeno tudi varovanje osebnih podatkov. Prav pravica posameznika do neomejenega prisvajanja ima za posledico skrajno in eksponentno razslojevanje ekonomske moči.
Potrebna je zahteva večine ozaveščenih posameznikov po splošni samoomejitvi. Človeška družba v svoji zgodovini že pozna obliko samoomejitve, ki izhajajo iz desetih božjih zapovedi v Stari zavezi.
Omejeno razmerje pomeni, da bi moral postati ekonomski uspeh posameznika neposredno ter sorazmerno povezan tudi z obveznostmi uspešnega posameznika do skupnosti.
Ekonomski sistem
Trg dela je pravzaprav trg kapitala v posebni obliki.
Osebno človeško delo je edini način, da posameznik svojo sposobnost opravljanja človeškega dela kot lastnega osebnega kapitala spremeni v drugo obliko. Osebni človeški kapital je lastna sposobnost posameznika za opravljanje osebnega človeškega dela.
Kapital je vse, kar je mogoče spremeniti v neko materializirano obliko in kar lahko ima svojo lastno vrednost. Vrednost je lastnost kapitala, da posamezniku omogoča osnovno preživetje ter dvig kakovosti bivanja. Dodana vrednost kapitala se ustvari šele v trenutku, ko se kapital v novi obliki porabi, oziroma ga posameznik »zamenja« za drugo obliko kapitala oziroma proda.
Denar je materializirano sredstvo, a hkrati je denar tudi družben dogovor, ki zagotavlja vsakemu posamezniku v skupnosti, da vsi posamezniki v skupnosti denar sprejemajo kot nekaj, kar lahko predstavlja splošno veljavno vrednost. Težava vseh novih oblik je vedno enaka, da prav nobena oblika ne more postati denar, če ni splošno sprejeta v celotni družbi.
Kupna moč je skupna zaloga vrednosti kapitala, ki je posameznik ne potrebuje za osnovno preživetje.
Družbena ureditev
Ker trg dela v primerjavi s trgom donosa na kapital in z zaščitenim večinskim lastnikom ni zaščiten, si razliko nad osnovnim preživetjem delavca, ki se bori za preživetje z drugim delavcem, prilasti posameznik, ki je v postopek ustvarjanja dodane vrednosti vložil svoj kapital.
Družba brez kapitalizma ne more obstajati, prav tako kot ne more obstajati brez komunizma v osnovni družinski celici.
Vpliv posameznika na skupnost
Lastnina je družbeno dogovorjena lastnost kapitala, na osnovi katere lastnik lahko pridobi izključno pravico nad razpolaganjem z opredmetenim kapitalom. Lastnina posamezniku najprej omogoča preživetje in nato dvig kakovosti bivanja. Dejanski in glavni namen lastnine pa je vpliv posameznika na drugega posameznika ter na skupnost.
Dve osnovi obliki lastnine in ena posebna:
- Polna osebna lastnina
- Skupna lastnina v idealnem skupnem deležu ter v razmerju 1/število vseh posameznikov v skupnosti
- Posebna oblika je solastništvo v razmerju med dvema ali več solastniki
Kako si lahko posameznik s čim manj lastnega vloženega kapitala prisvoji čim večji del skupnih zalog vrednosti.
Morala kot splošna razmejitev dejanja, ki je sprejemljivo, od dejanja, ki ni več sprejemljivo, in etika kot razdelitev družbe na segmente z namenom uporabe različnih meril in sprejemljivih vrednosti v različnih segmentih družbe, sta kot dve elastiki, ki med seboj navzkrižno povezujeta posameznike v skupnost.
Družba, ki postaja neomejeno razslojena, ne more biti več ne moralna ne etična in tudi ne svobodna.
Regulacija
Davki so prispevne stopnje, ki določajo razmerje med pravico do prisvajanja posameznika v razmerju do pravice prisvajanja skupnosti. Davki so edini možni družbeni regulator. Z davki se določajo in regulirajo pravice in dolžnosti posameznikov v razmerju do vseh drugih posameznikov v skupnosti.
Davki so v svoji primarni osnovi nekaj, kar posameznik nameni za skupnost v kateri je tudi sam solastnik oziroma soudeleženec.
Vrste davkov:
D1 – davek na ustvarjeno vrednost
D2 – kakšen del prisvojene dodane vrednosti mora posameznik nameniti za potrebe skupnosti iz naslova opravljanja osebnega človeškega dela
D3 – kakšen del prisvojene dodane vrednosti mora posameznik nameniti za potrebe skupnosti iz naslova vlaganja lastniškega kapitala v postopek ustvarjanja dodane vrednosti
D4 – ali sistem pri vlaganju osebnega kapitala v postopek ustvarjanja dodane vrednosti ščiti večinskega ali tudi manjšinskega lastnika
D5 – davki na potrošnjo
D6 – davki, ki jih mora posameznik plačevati zato, ker ima zaloge kapitala v materializirani obliki
D7 – korekcijski izravnalni davek na donos na kapital, ki je namenjen vzpostavitvi ter vzdrževanju enake velikosti trga dela in trga kapitala
D8 – korekcijske progresivni izravnalni davek na prisvajanje dela ustvarjene dodane vrednosti na osnovi dela ali kapitala, na osnovi osebne ali poslovne bilance porabe energije
Sistem človeške družbe
Politični tokokrog sistema človeške družbe:
- Prvi tokokrog je materialen
- Drugi tokokrog je denaren – ker ga ne more jesti ga človek lahko nameni za nakup produkcijskega kapitala z namenom ustvarjanja dodane vrednosti, za varčevanje ali da denar potroši za potrošni kapital
- Tretji tokokrog je političen
Za vzpostavitev dolgoročno vzdržne družbe lahko:
- Davčne obremenitve dela D2 bi se morale znižati na stopnje davkov na donos na kapital D3.
- Davčne obremenitve ustvarjene dodane vrednosti D2 in na porabo D5 bi se morale znižati.
- Namen izravnalnega davka D7 je izravnava ter vzdrževanje velikosti trga dela in trga donosa na kapital.
- S spremembo stopnje D4 se zaščiti interese vseh lastnikov in ne pretežno interesov večinskih lastnikov.
- Relativni davek na delo D2 ima enotno nizko stopnjo do relativne omejitve razmerja.
- Davek na porabo energije D8 deluje kot korekcijski davek na stopnjah davka na donos na delo D2 in donos na kapital D3.
Danes na svetu ni več nobene politične stranke, ki bi zastopala interese osebnega človeškega dela.
Socializem je primer reševanja kapitalistične ureditve družbe na način, da se posameznikom podeljuje t.i. socialne statuse. UTD kot skrajna stopnja socializma pomeni še več povsem nepremostljivih težav.
Kapitalistični manifest
Ta kapitalistični manifest je poskus priznanja kapitalske osnove tudi oblikam, ki nikoli niso imele priznanega statusa kapitala, ter poskus vzpostavitve ravnotežja med posameznimi oblikami kapitala.
Dodatne ekonomske omejitve
Osebno človeško delo bi moralo postati kapital. Postati bi moralo družbeno zaščitena oblika kapitala.
Posameznik si za opravljeno človeško delo v istem obdobju ne bi smel več prisvojiti kot petkrat kot katerikoli drug posameznik na istem trgu dela. Še vedno bi sicer lahko zaračunal svoje storitve tudi preko te relativne omejitve, vendar bi se celotni presežek obravnaval kot posameznikov kapitalski donos in ne več kot plačilo za njegovo človeško delo.
Popolnoma nobenega razloga ni, da bi bila lahko pravica katerega koli posameznika do neomejenega bogatenja lahko neomejena v razmerju do skupnosti ter v razmerju do drugega posameznika.
V nobenem primeru pa nobenemu posamezniku ne pripada pravica do delovnega mesta.
Uvesti bi morali obvezno energetsko bilanco vsakega potrošnega izdelka in storitve. Zaščititi bi morali vse solastnike ter tudi celotno skupnost.
Posamezniki in poslovne družbe bi morale soustvarjati sorazmerno enako velik trg dela v tistih državah, kjer ustvarjajo sorazmerni del prihodkov.
Posamezniki in poslovne družbe ni morale plačevati sorazmerni del davka od dobička v državi, kjer njihovi izdelki in storitve obremenjujejo okolje.
Proizvajalci bi morali trajno obdržati celotno odgovornost za svoje odpadke in odslužene izdelke.
Države, ki podjetjem podeljujejo licence za rudarjenje, črpanje vode,… bi morale solidarno odgovarjati za škodo.
Davke od prihodkov od provizij, licenc in registracij bi morali plačevati v tisti državi, kjer nastaja sorazmerni del prihodkov od prodaje.
Vse oderuške obresti bi morale postati kaznivo dejanje.
Vsem poslovnim družbam bi morali prepovedati posredovanje osebnih podatkov drugim poslovnim družbam.
Dodatne politične omejitve
Nihče ne bi smel zasesti vodilnega političnega položaja, dokler ne bi imel vsaj enega lastnega potomca.
Uvesti bi morali avtomatsko prekinitev mandata izvoljene osebe. Mandat bi moral biti omejen na največ pet let v življenju človeka.
Težave z okoljem so globalne in se tako morajo tudi spremembe uveljaviti globalno in ne lokalno.
Posledice
Produkcijski in potrošni kapital bi se podražil. Upočasnila bi se skupna rast, lahko bi celo nastopila večja tehnološka recesija oziroma zmanjšanje skupne proizvodnje dodane vrednosti.
Politični predstavniki so le pooblaščeni lutkarji.
Zaključek
Razmerje BDO med delom in kapitalom je bilo stabilno pri 75:25 in se je pred krizo 2008 začelo spreminjati v današnje 67:33 %.
Skupna lastnina je nujno potrebna, če želi posameznik ohraniti vrednost dela lastnine v zasebni lasti.
Morala in etika
Moralo lahko razumemo kot navidezno horizontalno delitev odnosa posameznika do dejanj v celotni skupnosti in okolju. Nad horizontom so dejanja omejevanje pravic posameznika ali okolja moralno sprejemljiva, pod horizontom pa niso sprejemljiva.
Uporaba različnih moralnih vrednosti na različnih delih skupnosti je ne-etična.
Bolj so normativna pravila v družbi nesorazmerna z naravnimi omejitvami, bolj je družba etično razdeljena in bolj je nemoralna.
