Home > Poslovno svetovanje > Management > Steven Bartlett: Dnevnik direktorja

Steven Bartlett: Dnevnik direktorja

Dnevnik direktorja

To ni knjiga o poslovni strategiji. Strategija se spreminja kot letni časi. To je knjiga o temeljnih, večnih zakonih o ustvarjanju velikih stvari in o tem, kako postati velik človek.

Štirje stebri odličnosti:

  • Prvi steber – jaz.
  • Drug steber – zgodba.
  • Tretji steber – filozofija.
  • Četrti steber – tim.

Leonardo da Vinci: »Človek ne more obvladati nič manj in nič več kot samo samega sebe;  nikoli ne boste imeli večje ali manjše oblasti, kot je oblast nad samim sabo; velikokrat vašega uspeha se meri z obvladovanjem samega sebe, velikost neuspeha pa z razpuščenostjo sebe. Tisti, ki ne morejo obvladati samih sebe, ne bodo obvladovali drugih.«[1]

Če poznate filozofijo ali prepričanje nekoga, lahko natančno napoveste, kako se bo vedel v katerikoli situaciji.

Prvi steber Jaz

Prvi zakon – Napolnite pet veder v pravilnem zaporedju

Pet veder:

  • Kaj veste (vaše znanje).
  • Kaj lahko naredite (vaše spretnosti).
  • Koga poznate (vaša mreža).
  • Kaj imate (vaši viri).
  • Kaj svet misli o vas (vaš ugled).

Ne morete točiti iz praznih veder.

Obstajata samo dve vedri, ki ju ne more izprazniti poklicni potres.

Poskrbite, da boste vedra polnili v pravilnem zaporedju.

Drugi zakon – Če hočete nekaj obvladati, se morate zavezati, da boste to poučevali

Bhajan: »Če se hočete naučiti česa, berite o tem. Če hočete kaj razumeti, pišite o tem. Če hočete kaj obvladati, to poučujte.«[2]

Feynmanova tehnika poenostavljanja:

  • Prvi korak: učite se.
  • Drugi korak: to naučite otroka.
  • Tretji korak: povejte idejo drugim.
  • Četrti korak: preverite razumevanje.

Tretji zakon – Nikoli ne smete pokazati nestrinjanja

Če hočete, da bi možgani nekoga ostali prižgani in dovzetni za vaš pogled, ne smete začeti svojega odziva z nestrinjanjem.

Četrti zakon – Ne morete izbirati, v kaj boste verjeli

Temeljna prepričanja, ki jih imate o sebi, temeljna prepričanja, ki jih imate o drugih, temeljna prepričanja, ki jih imate o svetu – nobenega izmed njih niste ‘izbrali’.

Hvala bogu se prepričanja spreminjajo.

Potrditev pristranskosti, ljudje iščejo potrditev.

Mnenje smo pripravljeni spremeniti, če se nov dokaz sliši kot dobra novica.

Slepo sprejeta omejujoča prepričanja so največja ovira med tem, kdo smo, in tem, kdo bi lahko postali.

Peti zakon – Ne imejte predsodkov do nekonvencionalnega vedenja

Odpraviti idejo, kot temu pravi avtor, ne pomeni motiti se, pomeni, da je nekdo tako arogantno prepričan v svoj prav, da noče poslušati, se učiti in biti pozoren na nove informacije.

Leon Festinger je v petdesetih letih 20. stoletja skoval izraz kognitivna disonanca. Ta opisuje napetost, ki jo doživljamo, ko so naše misli v nasprotju z našim vedenjem. Festingerju je kognitivna disonanca pomagala pojasniti, zakaj toliko ljudi živi z nasprotujočimi se idejami ali vrednotami.

Spremembe se bodo dogajale samo še hitreje, zato pričakujte, da se bo kognitivna disonanca – občutek, da nekaj nima smisla v nasprotju s tem, kar vest – samo še povečala.

Ko je Reagan obiskal nacistično pokopališče, so vprašali Šimona Peresa, kako se počuti. Dejal je, da ko prijatelj naredi napako, je še vedno prijatelj, napaka pa je še vedno napaka. To je tehnika za soočanje s kognitivno disonanco, ki sta jo Carol Travis in Elliot Aronson poimenovala po njem ‘rešitev Šimona Peresa’.

Ko česa ne razumete, bodite do tega odprti. Ne bežite pred idejami, zaradi katerih vam je nelagodno, bežite k njim.

Šesti zakon – vprašajte, ne povejte – vpliv vprašanja na vedenje

V nasprotju z izjavami vprašanja sprožijo aktiven odziv – ljudi pripravijo do razmišljanja.

Vpliv vprašanja na vedenje je še večji, če je na vprašanje mogoče odgovoriti samo z da ali ne.

Če začnete vprašanja z »ali boste«, to implicira nadzor nad situacijo in akcijo, zato je vpliv na vprašanje še večje.

Če hočete izzvati pozitivno vedenje, ne dajajte izjav, ampak postavljajte binarna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti samo pritrdilno ali nikalno.

Sedmi zakon – Nikoli ne kompromitirajte zgodbe o sebi

Zgodba o sebi in umska vzdržljivost, zagnanost ali odpornost, ki jih imate, so pomembnejši kot karkoli drugega pri doseganju ciljev v poklicnem in osebnem življenju.

Pozitivna zgodba o sebi vpliva na odpornost posameznika.

John Wooden: »Resnični preizkus človekovega značaja je to, kar dela, ko ga nihče ne gleda.«

Osmi zakon – Proti razvadi se nikoli ne bojujte

Charles Duhigg je uvedel koncept zank navade. Zanka je sestavljena iz treh ključnih elementov: dražljaj, rutina in nagrada.

Moč volje ni preprosto spretnost, ampak je vse bolj podobna mišici. Potrebno jo je trenirati in lahko se izčrpa.

Bojevati se proti navadam je slaba ideja – zmanjšalo vam bo moč volje in povečalo verjetnost, da se boste kot bumerang vrnili k slabim navadam.

Če hočete opustiti navado, se ne bojujte proti njej. Ukvarjajte se s svojo zanko navade in razvado nadomestite s pozitivnim dejanjem.

Devet zakon – Vedno dajte prednost svojemu prvemu temelju

Večina od nas daje prednost napačnim stvarem.

Vaš um in telo sta edina um in telo, ki jih boste imeli vse življenje. Zdravje bi tako v resnici moralo biti na prvem mestu.

Nihče od nas v resnici ne verjame, da bomo res umrli, in to zelo jasno kažemo z načinom življenja.

Drugi steber Zgodba

Deseti zakon – Nekoristen absurd vas bo določal bolj kot praktične koristi

Tesla je poln namernih nesmislov, tako da stranke, mediji in širša javnost lahko govorijo o njem, se mu smejejo in mu delajo reklamo za avto.

Najmočnejše blagovne znamke pri pripovedovanju zgodbe s pridom uporabljajo moč absurda, nelogičnosti, potratnosti, neučinkovitosti in nesmiselnost, ker konvencija, podobnost in racionalnosti, čeprav so nadvse koristne, ne pošiljajo nobenega sporočila o tem, kdo ste in kdo niste.

Za normalnost se nihče ne zmeni. Absurd pa pritegne pozornost.

Enajsti zakon – Za vsako cen se izogibajte tapeti

Habituacija je prirojeno nevrološko sredstvo, ki nam pomaga , da se osredotočimo na tisto, kar je pomembno, in izklopimo stvari, za katere možganom ni treba, da bi se osredotočali nanje.

Pri večini senzornih dražljajev odziv ni potreben, zato takrat, ko se pojavi nepomemben dražljaj, model, ki ga ustvarjajo možgani, vsebuje navodilo, naj se ne zmenijo za ta dražljaj v prihodnosti.

Učinek izpostavljenosti pomeni, da so nam velikokrat bolj všeč stvari, ki so nam bolj domače. Optimalna izpostavljenost je območje, ko nam je stvar dovolj nova, da nas zanima in dovolj stara, da nam je všeč.

Tapeta pri avtorju pomeni velika uporaba razširjenih izrazov do te mere, da se možgani navadijo nanje.

Učinkovit oglaševanje zahteva mnenje, odziv in čustvo. Noče biti všečno – sproža bodisi ljubezen ali sovraštvo.

Dvanajsti zakon – Ljudi morate spravljati ob živce

Jane Wurwand: »Ljudi morate spravljati ob živce.«

Vse čustvene taktike imajo omejen rok trajanja.

Trinajsti zakon – Najprej poskrbite za psihološki pristanek na luni

Psihološki pristanek na luni je razmeroma majhna naložba, ki drastično izboljša percepcijo nečesa.

Stranke bodo ocenile svojo celotno izkušnjo samo na podlagi dveh trenutkov – najboljšega (ali najslabšega) in konca. Temu lahko rečemo tudi pravilo o vrhuncu in koncu.

Ljudje velikokrat ne želijo hitrejše aktivnosti, temveč transparentnost operacij, da vedo kaj se dogaja.

Skoraj vedno je cenejše, lažje in učinkovitejše vlagati v dojemanje kot resničnost.

Bližina cilja nas po navadi motivira, da delamo hitreje.

Psihološki pristanki na luni znamkam omogočajo, da ustvarijo velikansko zaznano vrednost z miniaturnimi, pogosto brezplačnimi, površinskimi spremembami.

Štirinajsti zakon – Trenje lahko poveča vrednost

Včasih je lahko več trenja in neprijetnost prav tisto, kar produkt ali storitev naredi bolj privlačno za stranke.

Petnajsti zakon – Okvir je pomembnejši od slike

Kako je nekaj zapakirano, zelo vpliva na to, kako tisto sprejemamo.

Resničnost ni nič drugega kot dojemanje in najpomembnejši je kontekst.

Šestnajsti zakon – Izkoristite zlatolaskin učinek sebi v prid

Sidranje je kognitivna pristranskost pri kateri se posamezniki pri odločanju preveč zanašajo na domnevno najpomembnejšo informacijo (sidro). Zlatolaskin učinek je vrsta sidranja.

Poskrbimo da je srednja možnost najprivlačnejša.

Ljudje smo nagnjeni k temu, da sprejemamo vrednostne sodbe na podlagi konteksta.

Sedemnajsti zakon – Naj poskusijo in kupili bodo

Učinek obdarovanja je kognitivna pristranskost, zaradi katere ljudje precenjujejo kakšno stvar samo zato, ker je njihova, ne glede na njeno objektivno vrednost.

Izkušnja lastništva lahko pripomore k hitrejši prodaji. To, da poskrbite, da vaš izdelek pride v roke strankam, je še naprej neverjetno učinkovito orodje tržnikov, oglaševalcev in blagovnih znamk.

Osemnajsti zakon – Bojujte se za prvih pet sekund

Če boste izkoristili prvih pet sekund za pozornost, boste uspeli. V nasprotnem boste propadli.

Ko razmišljajte o pripovedovanju zgodb, najprej ustrezite najmanj zainteresirani stranki.

V Microsoftovi raziskavi iz leta 2015 so kanadski raziskovalci opazovali električno dejavnost možganov 2000 sodelujočih. Dokazali so, da se je v zadnjih 15 letih povprečna doba pozornosti ljudi zmanjšala z 12 na 8 sekund. Zlata ribica jih ima 9. Pet sekund je tako še bolj pomembnih.

Ne glede na medij si morate izbojevati pravico do pozornosti, ki jo hočete dobiti v tistih prvih petih sekundah.

Tretji steber Filozofija.

Devetnajsti zakon – Namenjajte pozornost malenkostim

Kaizen. Ne gre za velike skoke naprej, temveč za izboljševanje malenkosti, na majhne načine, povsod, kjer je to možno.

Kaizenska filozofija trdi, da morate določiti standard, poskrbeti, da ga bodo vsi dosegli, naročiti vsakemu, naj ugotovi, kako bi ga lahko izboljšal, in ta proces ponavljati v neskončnost.

Na žalost je resničnost življenja takšna, da je stvari, ki jih je mogoče zlahka narediti, prav tako zelo lahko tudi ne narediti.

Izogibajte se plačevanju za predloge. Če plačamo nekomu za to, da bo delal stvari, ki jih je nekoč počel zaradi veselja, tiste stvari ne bo več počel s tako pristnim veseljem. Ko konjiček postane služba, se motivacija zmanjša.

Dvajseti zakon – Majhna napaka zdaj ustvari veliko napako pozneje

V letalstvu obstaja načelo, imenovano ‘1 za 60’. Če bo letalo skrenilo od začrtane smeri za stopinjo, bo na koncu zgrešilo cilj za 1 kilometer na vsakih 60 preletenih kilometrov.

To pravilo velja tudi za naše življenje, kariero, odnose in osebnostno rast.

Kaizenska filozofija se ne nanaša samo na poslovanje, učinkovitost ali izboljšave; ne gre za nenehno zagotavljanje, da smo na pravi poti in da gremo na cilj, kamor nameravamo in hočemo priti in ki ga želimo obiskati.

Enaindvajseti zakon – Izvajati morate več spodletelih poskusov kot konkurenca

Thomas J. Watson je na vprašanje ali bo odpustil delavca, ki je naredil napako vredno 600.000 dolarjev, dejal, da je pravkar zapravil 600.000 dolarjev za njegovo usposabljanje, zakaj bi hotel, da bi ga zaposlil nekdo drug in se učil iz njegove izkušnje.

Neuspešni poskus in izum sta neločljivo povezana. Če hočete kaj izumiti, morate eksperimentirati. Veliki zmagovalci so si prej privoščili ogromno eksperimentov.

Dosezite več kot 51% verjetnost in sprejmite odločitev. Gotovosti ni. Popolne odločitve obstajajo samo v retrospektivi.

Pet načel najbolj inovativnih podjetij:

  • Odstranite birokracijo.
  • Poskrbite za prave spodbude.
  • Skrbite za napredovanje in odpuščanja.
  • Skrbite za največjo vrednotenje.
  • Spodletele poskuse si zaupajte.

Spodletel poskus je povratna informacija, ta je znanje, znanje je moč. Spodletel poskus vam da moč.

Dvaindvajseti zakon – Razmišljati morate samo o načrtu A

Če lahko hodiš samo naprej, greš naprej. Rezervni načrt lahko zmanjša učinkovitost.

Triindvajseti zakon – Ne bodite noj

George Vaillant: »Zanikanje je lahko zdravo, če posameznikom omogoča spoprijemanje s tesnobo, namesto da jih tesnoba onesposobi, lahko pa je nezdravo, če povzroči zavajanje samega sebe, ki nevarno spreminja resničnost.«[3]

Prepiri se dogajajo, a le redko o pravih stvareh.

Konflikt, ki se dogaja na eni ravni družbenega sistema, se prenaša na druge ravni.

Štiristopenjska strategija spoprijemanja z nelagodjem:

  • Ustavite se in si stvari priznajte.
  • Analizirajte se.
  • Povejte svojo resnico.
  • Poiščite resnico.

Štiriindvajseti zakon – Pritisk razumite kot privilegij

Pritisk je privilegij pravi Billie Jean King. Pritisk je subjektivna situacija, ne objektivno čustvo. Naš odnos do pritiska je tisto kar šteje.

Če stres postavimo v ustrezen kontekst, nam lahko da energijo.

Živimo v krizi, ki jo je povzročilo udobje.

Petindvajseti zakon – Moč negativne manifestacije

Ključno vprašanje, ki si ga morate vedno postaviti je, zakaj bi ta ideja propadla? S tem vprašanjem vzpodbudimo kritično mišljenje.

Obstaja pet poglavitnih razlogov zakaj nočemo razmišljati o neuspehu:

  • Pristranskost zaradi optimizma.
  • Pristranskost zaradi želje po potrditvi.
  • Pristranskost zaradi pripisovanja zaslug sebi.
  • Pristranskost zaradi nepovrnjenih stroškov.
  • Pristranskost zaradi črednega razmišljanja.

Analiza pred smrtjo je model, ko namesto, da opravimo analizo po dejanju in analiziramo posledice, naredimo analizo pred odločitvijo. Pet korakov:

  • Pripravite prizorišče.
  • Predstavljajte si neuspeh.
  • Razmišljajte o razlogih za neuspeh.
  • Povejte drugim in razpravljajte.
  • Naredite krizni načrt.

Ljudje v resnici sprejemamo slabe odločitve.

Preprečiti je lažje kot zdraviti.

Šestindvajseti zakon – Vaše spretnosti so brez vrednosti, dragocen je vaš kontekst

Nalepke ali oznake kot so nazivi delovnih mest, stopnje izobrazbe so bližnjice, zaradi njih se počutimo razumljene, govorijo nam, da nečemu pripadamo.

Štiri lekcije o vrednosti katerekoli spretnosti:

  • Naše spretnosti same po sebi nimajo vrednosti.
  • Vrednost katerekoli spretnosti določi kontekst, v katerem je potrebna.
  • Zaznavanje kako redka je spretnost, vpliva na to, koliko vrednosti ji ljudje pripisujejo.
  • Ljudje bodo ocenili vrednost vaše spretnosti na podlagi tega, kolikšno vrednost bi jim po njihovem lahko prinesla.

Včasih je najučinkovitejši način povečanja zaslužka premestitev posameznikovega nabora spretnosti v popolnoma nov kontekst.

Različni trgi bodo vaše spretnosti vrednotili različno.

Sedemindvajseti zakon – Enačba discipline: smrt, čas in disciplina

Veliko stvari je, ki jih človeški um ne zmore zares dojeti. Ena od njih je, kako zelo nepomembni smo. Podobno slabi smo v razumevanju konceptov končnosti, neskončnosti, naše lastne nepomembnosti in časa.

Če se sprijaznimo s svojo umrljivo naravo, lahko damo prednost temu, kar je zares pomembno, se otresemo tega, kar ni.

Enačba discipline:

  • Vaša zaznana vrednost cilja.
  • Kako psihološko izpolnjujoč in privlačen je proces uresničevanja cilja.
  • Kako psihološko naporen in neprivlačen je proces uresničevanja cilja.

Disciplina = vrednost cilja + nagrad za uresničenje – cena za uresničenje.

Vizualizacija pomaga pri določanju vrednosti uresničitve cilja.

Uspeh je utelešenje discipline.

Četrti steber Tim

Osemindvajseti zakon – Vprašajte kdo, ne kako

V poslu se vam ni treba naučiti, kako kaj narediti, ampak morate vedeti, kdo lahko to naredi za vas. Vsako podjetje, naj se tega zaveda ali ne, je samo podjetje za zaposlovanje.

V resnici bo o vašem uspehu odločala skupna vsota iznajdljivosti, idej in izvedbe skupine ljudi, ki ste jih zbrali.

Devetindvajseti zakon – Ustvarite miselnost kulta

Uniforma zagonskega podjetja povzema preprosto, a bistveno sporočilo: vsak v vašem podjetju bi moral biti drugačen na enak način, pleme enako mislečih ljudi, ki so strastno predani poslanstvu podjetja.

Štiri stopnje življenja podjetja so kult, rast, uveljavljeno podjetje in propad.

Najpomembnejša odločitev, kar jih boste sprejeli pri ustanavljanju podjetja, je izbira prvih desetih ljudi.

Sestavine kulta:

  • Občutek skupnosti in pripadnosti.
  • Skupno poslanstvo.
  • Navdihujoč vodja.
  • Miselnost mi proti njim.

Kulti niso vzdržni

Trideseti zakon – Trije standardi pri ustvarjanju velikih timov

Ključno je odstraniti toksične vplive iz vašega tima. Noben posameznik ni nad timom.

Harvardova raziskava je pokazala, da ima neprimerno vedenje na delovnem mestu socialni množitelj 1,59. Vsak primer torej okuži 1,59 novih primerov.

Trije standardi: odpustite, zaposlite, usposobite.

Z vsako novo zaposleno osebo bi si morali prizadevati za zvišanje standarda.

Enaintrideseti zakon – Izkoriščajte moč napredka

Ljudje hočejo občutek napredka, in če si prizadevamo za popolnost, nam bo spodletelo, ker je popolnost tako oddaljena. Oče teorije o neznatnih dosežkih je Brailsford.

Če hočete premagati nelagodje in preprečiti odlašanje, je ključno, da nalogo ‘zmanjšate’ tako, da jo razdelite na lahke, dosegljive mikrocilje.

Če ste vodja, je ključno, da razumete transformativno moč napredka in načine, na katere ga lahko spodbujate.

Profesorica Amabile:

  • Ustvarite smisel.
  • Določite jasne in stvarne cilje.
  • Zagotovite samostojnost.
  • Odstranjujte napetosti.
  • O napredku javno poročajte.

Dvaintrideseti zakon – Biti morate nedosleden vodja

Enaka obravnava ni najboljša ideja pri obravnavi celotne ekipe. Vsak je drugačen, vsak razume nasvet drugače. Vsak sprejme kritiko drugače. Zato mora vodja poznati posameznike.

Univerzalen, na razum, informacije in dejstva osredotočen pristop k vodenju je izjemno neprimeren za navdihovanje strasti, motivacije in akcije v katerikoli skupini ljudi.

Triintrideseti zakon – Učenje se nikoli ne konča


[1] V knjigi na strani 12

[2] V knjigi na strani 26

[3] V knjigi na strani 240

Leave a Reply