Slovenska industrija
Živahno ustanavljanje industrijskih obratov na Slovenskem se je začelo v tridesetih letih 19. stoletja.
Industrializacija se je začela proti koncu 18. stoletja. V razvoju je sprva prevladoval angleški vzorec, ki je temeljil na tekstilni industriji, postopoma pa so ji sledile barvna in črna metalurgija ter strojna in kemična industrija.
Januarja 1895 je podjetje J.J. Naglas, tovarna pohištva, objavila oglas v Slovenskem narod-u.
Gospodarski razvoj na slovenskem od druge polovice 19. stoletja do danes
Večji razmah je industrializacija dobila šele po zgraditvi južne železnice leta 1857. leta 1856 je bilo na Kranjskem 102 tovarn. Pred prvo svetovno vojno pa jih je bilo 327.
Industrializacija je omogočila prihod tujega kapitala. Skoraj vse pomembne tovarne so bile v rokah tujcev. Prevladoval je avstrijskih, dunajski in francoski kapital.
Rodbine Samassa, Woschnagg in Majdič so bile utemeljiteljice zvonarske, usnjarske in mlinarske dejavnosti na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je prišlo do zastoja. Med podjetniki je vojni čas najbolj izkoristil Karel Pollak.
Med obema vojnama je slovensko ozemlje v Kraljevini SHS veljalo za bolj razvito.
Leta 1939 je bilo 779 industrijskih obratov. 78 odstotkov je bilo v jugoslovanskih rokah in 17 odstotkov v tujih. Uveljavili so se nekateri domači podjetniki: Fran Bonač, Dragutin Hribar, Milko Bremec, Franjo Sirc, Peter Majdič mlajši, Herbert Woschnagg, Ivan Zabret.
Italija je na delu slovenskega ozemlja, zasedenega leta 1918, začela voditi ekonomsko politiko, ki je sistematično spodjedala gospodarsko moč slovenskega življa. Pomembna je bila elektrifikacija in hidroelektrarne na Soči ter rudnik živega srebra v Idriji.
Med drugo svetovno vojno je bila najbolj prizadeta tekstilna industrija in tudi lesna. Prizadetih naj bi bilo od 25 do 45 % proizvodnih zmogljivosti.
Od konca druge svetovne vojne do začetka osemdesetih let je gospodarstvo rastlo hitro. Od 1953 do 1981 naj bi bila povprečna stopnja rasti 6,9 odstotka. Industrija in rudarstvo sta leta 1989 ustvarila 48 % BDP-ja. Po vojni je bilo 724 podjetij, do leta 1981 jih je bilo že 2061.
Temeljna naloga gospodarstva je bila povečevanje proizvodnje in zaposlenosti. Trgovina je bila na obrobju družbenega interesa.
Blagovna znamka v socializmu je bila opredeljena na tri načine: blagovna, storitvena in kolektivna. Prva dva sta bila znaka, zadnja pa organizacija.
Leta 1953 je Emerik Zelinka izdelal pijačo Cockto.
Podjetja so velikokrat svoje izdelke prodajale pod tujo znamko. Elan, Gorenje, Kolektor, Sava.
Industrija je leta 1978 na slovenskem trgu realizirala 55 odstotkov svoje proizvodnje, na jugoslovanskem 35 odstotkov in 10 odstotkov v tujini.
Samostojna Slovenija
Slovenska politika se z gospodarstvom ni ukvarjala toliko kot bi se morala leta 1990. Položaj je bil agonija. Inflacija je bila 550 odstotna. Leta 1991 je bilo nezaposlenih 91.161 ljudi, skoraj 100 % več kot leta 1990. veliko podjetij je končalo v stečaju. Od 1991 do 1993 je 1.522 podjetij izpolnjevalo pogoje za stečaj. Zaposlenih je bilo 125.698 ljudi v teh podjetjih.
Slovenija je presegla predtranzicijsko raven gospodarske aktivnosti iz leta 1990 v letu 1996. Delež izvoza v države izven Jugoslavije je leta 1990 znašal dobrih 38 odstotkov, leta 1993 pa že dobrih 83 odstotkov.
Privatizacija družbene lastnine je v Sloveniji potekala v nekaj korakih. Leta 2007 je bila izdanih 35 dovoljenj za prevzem podjetij – menedžerski odkup.
Podjetja so se prestrukturirala tako lastninsko, kot tudi velikostno, finančno, organizacijsko, tehnološko in kadrovsko. Zmanjševal se je delež industrije in povečal se je delež storitvenega sektorja.
Baza slovenskega malega podjetništva je bila predvsem proizvodna obrtna dejavnost. V Sloveniji je bilo v mikro in malih podjetjih zaposlenih 16,9 odstotka ljudi, v velikih podjetjih pa 36 odstotkov.
Leta 2009 je bilo začetih 332 stečajev. Leta 2010 pa 510.
Še 20 let po uradnem začetku tranzicije, leta 2010, je bilo v neposredni ali posredni državni lasti 24,6 odstotka kapitala slovenskih podjetij.
Slovenija ni privlačna za tuji kapital, za kar smo si po mnenju številnih strokovnjakov krivi sami.
Gospodarske panoge in podjetja
Energetika in primarne surovine
Prvo obdobje uvajanja elektrifikacije na slovensko ozemlje se je začelo aprila 1883, ko je v Mariboru zasvetila prva električna luč. Električni tok je proizvedla termoelektrarna (TE) v Mariboru z močjo 5 kW.
Po letu 1963 se je Jugoslavija znašla v permanentni energetski krizi.
Slovenske dežele so bile siromašne s primarnimi surovinami.
V prvi polovici 19 stoletja so bila znana in tudi že odprta vsa pomemba nahajališča premoga. Leta 1790 so začeli z odkopom premoga v Libojah, 1804 so podelili listino za odkop premoga v Trbovljah, 1826 v Kočevju, 1822 v Hrastniku, 1835 v Laškem. Lignit so začeli odkopavati 1910 v Ilirski Bistrici.
Hidroelektrarna Fala
Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je Gabriel Narutowicz na univerzi v Fribourgu v Švici izdelal projekt za gradnjo več elektrarn na Dravi.
Junija 1913 je Štajerska električna družba STEG začela z gradnjo. Gradili so elektrarno od 1913 do 1918.
Trboveljska premogokopna družba
Po letu 1870 so lastniki zasavskih premogovnikov ugotovili, da potrebujejo tuj kapital.
Premogovniki so igrali pomembno vlogo tudi pri elektrifikaciji. Poleg premoga je TDP pridobivala še cement in žgala apno.
Leta 1946 je bila podržavljena.
Premogovnik Velenje
Leta 1887 je Daniel Lapp ustanovil podjetje Premogovnik Šaleške doline. Po letu 1914 je bil premogovnik v državni lasti. Sprva avstro-ogrski, nato jugoslovanski.
Kranjska industrijska družba (KIG)
Ustanovljena je bila leta 1869 s sedežem v Ljubljani. Konec osemdesetih let devetnajstega stoletja so na Jesenicah zgradili železarno z jeklarno.
Širitvi obratov v novi državi je nasprotoval tudi Jugočelik, d.d., ki je branil interese železarn v Varešu in Zenici.
Po letu 1929 je finančno vstopila v lastništvo skupina pod vodstvom celjskega industrialista Augusta Westena
Železarna Jesenice
Leta 1945 je bila železarna KID zaplenjena in podržavljena, od leta 1946 je nadaljevala delo kot Železarna Jesenice. Leta 1993 se je preoblikovala. Največji novonastali družbi sta bili Acroni in Finprom (stečaj 1998)
Železarne Ravne
Obrati v Ravnah so v prvi polovici 18. stoletja postali last barona Schlangenberga.
Družba SIJ Metal Ravne spada v jeklarsko divizijo skupine SIJ – Slovenske industrije jekla.
Rudnik in železarna Štore
Začetki železarstva v Štorah so povezani s premogovnikom v Pečovniku, ki je s proizvodnjo začel leta 1845.
Proizvodnjo v premogovniku so ustavili leta 1925.
Po letu 1991 je železarna zašla v težave. Bila je podržavljena in se preoblikovala v samostojna podjetja.
Na koncu so lastniki postali Unior d.d., Kovintrade d.d. in Dinos Celje. Družba se je preimenovala v Štore Steel.
Železarna Prevalje
Leta 1823 sta brata Rosthorn v Prevaljah ustanovila tovarno cinka, leta 1835 pa zgradila še železarno s pudlovkami, varilnimi pečmi, kovačijo in pomožnimi obrati.
Leta 1896 so ugasnili plavž in tri leta kasneje prenehali poslovati.
Slovenske železarna (SŽ)
Leta 1991 in 1992 je vlada sprejela koncept sanacije in prestrukturiranja slovenske industrije jekla po načelu podržavljenja – sanacija – privatizacija s pomočjo nasveta McKinsey-a. Program ni bil izpeljan.
SIJ je bil prodan leta 2007 ruski skupini Koks.
Žična kovina Celje
Ustanovljena je bila leta 2013 in nadaljuje tradicijo predhodne tovarne žičnih izdelkov Žična Celje.
Del podjetja Nivo d.d.
Rudnik živega srebra Idrija
Rudo so začeli kopati že v 16. stoletju. Rudnik je bil pod državo Avstro-ogrsko do leta 1918.
Dokončna ustavitev rudnika se je zgodila leta 1987. Leta 2012 je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.
Rudnik svinca in topilnica Mežica
Do leta 1868 je rudo kopalo več manjših domačih podjetij. Takrat pa je bila s tujim kapitalom ustanovljena Plajberška rudarska zveza.
Leta 1988 je bil sprejet zakon o postopnem zapiranju rudnika. Konec leta 1990 se je skupina reorganizirala v več podjetij – družb z omejeno odgovornostjo.
Nafta Lendava
Podjetje je začelo delovati leta 1945. Leta 2000 je bila ustavljena edina slovenska rafinerija.
2004 se je začel in končal postopek prisilne poravnave.
Zadnja leta se ukvarjajo s pridobivanjem zemeljskega plina.
Kovinska industrija
Prvi obrati so se na Slovenskem razvili v 2. polovici 18. stoletja. Prvi pravi industrijski obrati pa so nastali sredi 19. stoletja.
V Dravski banovini je bilo med vojnama 43 večjih kovinskih industrijskih obratov.
Med drugo svetovno vojno je nemški okupator investiral v Tovarno letalskih delov v Mariboru.
Leta 2015 je delovalo v tej panogi 3.161 družb, v katerih je bilo 55.845 zaposlenih.
G. Tonnies, strojna tovarna in železolivarna Ljubljana
Gustav Tonnies je leta 1858 zgradil parno žago in obrata za izdelavo parketov in stavbno ključarničarstvo.
Avgust Žabkar, železolivarna, tovarna za stroje in ključavničarska dela, Ljubljana
Žabkar je leta 1896 na prostoru, kjer je danes Gospodarsko razstavišče, gradil tovarno, ki jo je leta 1901 registriral kot železolivarno.
Samassa, zvonarna, livarna, tovarna gasilskega orodja, Ljubljana
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1734.
Strojne tovarne in livarne Ljubljana
Leta 1919 je bila s pomočjo kapitala Jadranske banke ustanovljen delniška družba, ki je odkupila manjše obrate in zasebna podjetja omenjena prej.
G. F. Schneiter, tovarna strojev, Škofja Loka
Ustanovljena leta 1922.
Litostroj Ljubljana
Ustanovljen je bil leta 1946 kot podjetje Titovi zavodi Litostroj. Iz podjetja Schneiter so prinesli znanje izdelovanja vodnih turbin.
Leta 1991 je razpadel. Ustanovila se je družba Litostroj holding. Ta je šel v stečaj 1999. Stečaj je bil končan 2010. Del je prevzel Cimos.
Cinkarna Celje
Leta 1873 je bila v Gaberju (Celje) zgrajena topilnica surovega cinka. Nato so izdelovali tudi modro galico.
Leta 1922 je država dala podjetje v zakup družbi Cinkarna Celje d.d.
Leta 1966-70 so bili v veliki krizi.
Leta 2007 je bil v grobem končan projekt okoljske in tehnološke posodobitve proizvodnje titanovega oksida.
Impol Slovenska Bistrica
Leta 1825 je bil ob potoku Bistrica ustanovljen manjši obrat za bakrene izdelke. Leta 1870 je družina Sternberger ustanovila prvo valjarno bakra.
Leta 1950 se je podjetje preimenovalo v Impol. Z začetkom proizvodnje v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem se je preusmerilo v predelavo aluminija.
Leta 2007 je družba Impol 2000 postala večinski lastnik. Leta 2015 je skupina praznovala 190 let delovanja.
A.Westen, tovarna emajlirane posode, Celje
Začetnik je bil Adolf Westen. Leta 1894 je na Spodnji Hudinji ustanovil malo delavnico za izdelavo emajlirane posode.
EMO Celje
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1946 iz podržavljene družbe A.Westen.
Leta 1987 je bilo 3.000 zaposlenih.
Po letu 1991 se je družba razdelila. Najpomembnejši sta bili Emo Orodjarna in EMO Kontejner.
Z računa EMO Kontejner naj bi šel denar neupravičeno na račun podjetja Bias. Leta 1998 je začelo delovati podjetje Container d.o.o.
Zlatarna Celje
Industrijsko zlatarstvo se je v Celju začelo razvijati v 19. stoletju z italijanskim zlatarjem G. Pacchiaffom (1844). Leta 1921 je začelo delovati tudi podjetje bratov Alojza in Ivana Kneza.
Leta 1947 se je podjetje Knezov in Pacchiaffa preimenovalo v Celjsko zlatarno MLO, še prej pa je bilo nacionalizirano.
Leta 1997 je bil sprožen začetek stečajnega postopka. Kupilo jo je podjetje AL Inženiring v lasti Bojana Albrehta.
Titan Kamnik
Leta 1896 je češki inženir Jan Špalek na Perovem v Kamniku kupil mlin in ga preuredil v majhno tovarno. Po veliko spremembah je bilo leta 1998 1.019 zaposlenih. 1990 se je začel proces privatizacije. Leta 2015 se je družba preimenovala v Dom-Titan.
Veriga Lesce
Leta 1920 je kroparski podjetnik Ivan Magušar zgradil tovarno. Povezal se je z jeklarno v Beli Peči.
Leta 1949 so tovarno obnovili.
Leta 1986 je bilo 1398 zaposlenih.
Primat Maribor
Razvil se je leta 1901 iz kovinarske delavnice Franz Schell.
Talum Kidričevo
Zgodba o aluminiju sega že v leto 1942, ko je nemški trust Vereinigte Aluminium Werke začel v Strnišču graditi tovarno glinice. 20 januarja 1947 je zvezno ministrstvo za gospodarstvo z odlokom ustanovilo Tovarno glinice in aluminija Strnišče.
Leta 1953 se je preimenovala v Tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič, naselje Strnišče pa se odtlej imenuje Kidričevo.
Kovinoplastika Lož
Ob ustanovitvi novembra 1954 se je podjetje imenovalo Obrtno kovinsko podjetje Lož. Leta 1959 se je preimenovalo v Kovinsko podjetje Lož, leto kasneje pa v Kovinoplastiko Lož.
Lama Dekani
Leta 1953 je osem delavcev v prostorih nedograjenega zadružnega doma v Dekanih in na iztrošeni italijanski opremo začelo proizvodnjo ključavnic obešank.
Leta 1968 se je preusmerila na pohištveno okovje.
Leta 2016 se je preoblikovala v d.o.o. in se preimenovala v Titus Dekani,
Saturnus Ljubljana
Podjetje sta leta 1919 ustanovila ljubljanska podjetnika Emil Lajovic in Anton Lampert.
Leta 1945 je podjetje postalo državno. V petdesetih letih so začeli z izdelavo svetilnih teles.
Leta 1997 je Hella postala delni lastnik, nato pa leta 2004 edini lastnik.
Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju
Tovarna nadaljuje tradicijo podjetja, ki ga je 1881 ustanovil Henrik Kieffer.
Več kot 70 % prodaja na tuje.
Hidromontaža Maribor
Ustanovljena je bila leta 1948. V državi je montirala opremo v vse hidroelektrarne.
Leta 2002 je bilo podjetje izbrisano iz registra.
Liv Postojna
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, se je sprva ukvarjalo z obdelavo kovin in livarstvom.
Leta 2015 so v postojnskem kompleksu nekdanjega Liva poleg Kolektorja ATP in Fluidmastra delovali še Kolektor Orodjarna, podjetje Tajfun, ki je prevzelo program hidravlike nekdanjega Liv Kolesa in Hidravlika, ter družba Liv Kolesa.
Belt Črnomelj
Nastala je leta 1955 z združitvijo dveh črnomaljskih podjetij: Livarne in Tovarne Učil.
Stečajni postopek se je začel 1995 in končal 1998. Naslednik je Repromat
SIP Šempeter v Savinjski dolini
Nastal je leta 1954. Zdaj ima podjetja prek 200 zaposlenih in je proizvajalec različne kmetijske mehanizme.
Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka (LTH)
Nadaljujejo tradicijo podjetja Schneiter iz Škofje Loke, ki je leta 1033 začelo izdelovati hladilne naprave.
Leta 1989 se je livarna in orodjarna ločila od podjetja. LTH Castings d.o.o. je v privatni lasti in dela za avtomobilsko industrijo.
Leta 2009 se je začel stečaj. Proti upravam so bile vložene tožbe.
Tovarna vijakov Plamen Kropa
Leta 1895 je bila ustanovljena Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni Gorici. Leta 1936 se je preimenovala v Plamen.
Leta 1997 je bil uveden stečaj, firma Mohling Gmbh pa je februarja 1998 ustanovilo podjetje Novi Plamen.
Leta 2012 je podjetje zaposlovalo 80 delavcev.
Tovarna igel Kobarid (TIK)
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1951.
Leta 1995 je bilo podjetje prodano podjetju Certa.
Tovarna elektrokovinskih izdelkov Niko Železniki
Leta 1946 je šestnajst zadružnikov ustanovilo Kovinarsko zadrugo Niko, ki je začela z risalnimi žebljički in kovinskimi sponkami.
Leta 2008-2010 je avstrijski koncern Ring International postal lastnik podjetja.
V letu 2015 so imeli 242 zaposlenih in so največji proizvajalec mehanizmov z ročico na svetu.
Trimo Trebnje
Leta 1961 so ustanovili manjši kovinski obrat.
Leta 1990 so ustanovili prvo podjetje v tujini.
Poljski sklad Innova je postal večinski lastnik leta 2016.
Riko Ribnica
Predhodnik je bila kovinska delavnica Jor, ki jo je leta 1881 ustanovil Jakob Oražem na Mlaki v Ribnici.
Preimenovana je bila leta 1955.
Danes podjetje z več kot 30 zaposlenimi ustvarja visokotehnološke izdelke za zimsko in letno urejanje cest, ekološko mehanizacijo in kakovostne storitve inženiringa ter projektiranje.
Gorenje Velenje
Razvoj podjetja se je začel leta 1950 v vasi Gorenje.
Z razpadom Jugoslavije je podjetje izgubilo 40 odstotkov realizacije. Leta 1997 je postalo delniška družba.
Skupina Gorenje združuje 11.000 zaposlenih. 95 % prihodkov ustvari na tujem.
Mentalna Maribor
Njeni začetki segajo v leto 1920, ko je nastala iz delavnice gradbišča HE Fala Splošna stavbena družba, d.d., železnokonstrukcijska delavnica in tovarna vijakov, Maribor-Tezno.
Leta 1945 se je podjetje preimenovalo v Metalna.
Libela Celje
Predhodnica je leta 1894 ustanovljena ključavničarska delavnica Ivana Rebka.
Ob nacionalizaciji leta 1946 se je preimenovala v Tovarno tehtnic Celje, leta 1976 pa v Libelo.
Leta 1995 so zaposleni postali stoodstotni lastniki podjetja.
Libela Elsi je danes največje in najstarejše podjetje v regiji za tehtnice.
Unior Zreče
Leta 1919 je Milko Bremec ustanovil Štajersko železnoindustrijsko družbo s sedežem v Mariboru in tovarno v Zrečah.
Leta 1978 se je podjetje preimenovalo v Unior.
Leta 1987 je imelo podjetje 2700 zaposlenih.
Mariborska livarna (MLM)
Ustanovljena je bila leta 1946 z združitvijo podjetij Kovina, Pontos, K. Kager iz Maribora, livarna Buhl ing. J. & K. iz Rač ter Mariborska livarna in tvornica kovin, Joh. Pengg.
Leta 2013 je bil začet stečajni postopek nad novoustanovljenima podjetjema Armal in Sanites, nad MLM pa postopek prisilne poravnave. Ta je bila potrjena 31.12.2013.
Tovarna vozil in toplotne tehnike Maribor
Tovarna vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič Maribor se je razvila iz podjetja Tovarna železniških vozil Boris Kidrič Maribor, naslednika prvotnih delavnic Južnih železnic, ki so z delovanjem pričele leta 1863.
1970 se je podjetje združilo s podjetjem TAM. Leta 1977 se je podjetje preimenovalo v TVT Boris Kidrič. Leta 2009 se je začela likvidacija, podjetje pa je šlo v stečaj leta 2016.
Revoz Novo Mesto
Predhodnika Industrije motornih vozil (IMV), ki se od leta 1992 imenuje Revoz, sta bili podjetji Agroservis (1954) in Motomontaža (1955).
Od leta 1989 je podjetje v lasti francoske tovarne Renault.
Tomos Koper
Začelo se je julija 1954, ko je bila v Sežani ustanovljena Tovarna motornih koles Sežana.
Med letoma 1998 in 2015 je Tomos postal sestavni del korporacije Hidria.
Cimos Koper
Jeseni 1972 so Citroen, Tomos in Iskra ustvarili skupno podjetje Cimos. Leta 1981 je šel Cimos v stečaj zaradi nesoglasij s francoskim partnerjem. Novo vodstvo se je potem vseeno usmerilo bolj v proizvodnjo za Citroen.
Leta 2014 sta se zgodili odprodaja družba energetskega in kmetijskega stebra ter integracija strojegradnjega stebra v avtomobilskega.
Leta 2017 ga je prevzela družba TCH, ki je del italijanskega poslovnega sistema Palladio holding group.
Vozila Gorica
Predhodnica podjetja je Avtoobnova Ajdovščina, ustanovljena leta 1948, ki se je 1949, preselila v Šempeter pri Gorici.
Leta 1992 se je začela razprodaja posameznih družb. Ostanek so poskušali reorganizirati v novo družbo Nova vozila.
Leta 1997 je šlo podjetje v stečaj.
Avtomontaža Ljubljana
Ustanovljena je bila leta 1936 kot delniška družba. Leta 1948 je bila nacionalizirana.
Leta 1981 je bilo okoli 2000 zaposlenih.
Delovala je do 30.12.1999. Z njo je ugasnilo najstarejše avtomobilsko podjetje v Sloveniji
TAM Maribor
Za njegovega predhodnika velja tovarna letalskih delov, ki jo je nemški okupator zgradil na Teznem, in je z proizvodnjo začela leta 1943.
Leta 1996 se je začel stečaj.
Leta 2004 je skupina Viator & Vektor postala večinski lastnik.
Prevent Slovenj Gradec
Začetki so povezani z razvojem Slovenj Gradca in segajo v leto 1952.
Leta 1969 se je industrijsko podjetje Komfort zaščita specializiralo za proizvodnjo zaščitnih sredstev in se preimenovalo v Prevent.
Leta 1996 se je začela privatizacija TUS Prevent.
Stečaj krovnega koncerna Prevent Global se je zgodil poleti 2010.
Rog Ljubljana
Rog je nadaljeval tradicijo tovarne dvokoles in otroških vozičkov Tribuna Frana Batjela, ki se je leta 1919 preselila iz Gorice v Ljubljano.
Prva kolesa so bila narejena leta 1953.
Leta 1997 je bila uvedena prisilna poravnava.
Gradbeništvo s keramično in steklarsko industrijo
Industrija gradbenega materiala je spadala med panoge z najbolj razpršeno proizvodnjo. Med proizvajalci opečnatih izdelkov je bila največja Opekarna Pragersko, bratje Steinklauber. Sledila ji je tovarna F. P. Vidic & Co. Ljubljana. Na Ljubečni je bila Franc Sodin, tovarna opeke.
Vodilno domače keramično podjetje je bila Keramična industrija d.d. Petrovče pri Celju.
Dobro razvita je bila tudi industrija cementa in apna. Tovarne cementa so bile v Zidanem Mostu, Mojstrani in Trbovljah.
Najbolj univerzalno podjetje industrije gradbenega material je bila Stavbna družba d.d. Ljubljana.
Slovenska industrija, še posebej večja gradbena podjetja, se je znašla v težavah ob osamosvojitvi.
Slovenija ceste Tehnika (SCT)
SCT je bila ustanovljena v začetku osemdesetih letih 20 stoletja z združitvijo podjetij Slovenija cesta in Tehnika (1981) ter podjetja Obnova (1982).
Ob osamosvojitvi Slovenije se je obseg del močno zmanjšal.
Primorje Ajdovščina
Leta 1946 se je najprej oblikovalo Pokrajinsko gradbeno podjetje s sedežem v Vipavi. Leta 1947 pa je bilo ustanovljeno Primorje.
V Jugoslaviji so se uveljavili z montažnimi armiranobetonskimi halami.
Stečajni postopek je bil oklican s sklepom sodišča 21.6.2012.
Gradis Ljubljana
Ustanovljen je bil leta 1945 kot Gradbena direkcija Slovenije, z združitvijo različnih podjetij.
Prvi v Jugoslaviji je začel izdelovati gradbeno mehanizacijo, izdelal je 400 betonarn in 150 asfaltnih baz.
Različna podjetja iz skupine so propadala med leti 2007 in 2012. Gradis BP je konec leta 2012 dokapitaliziralo podjetje Integral mostogradnja d.o.o.
Vegrad Velenje
Ustanovljeno je bilo leta 1957.
2010 se je začel stečaj.
Tovarna cementa Trbovlje
Zgrajena je bila leta 1876 s kapitalom Trboveljske premogokopne družbe.
Skupina Lafarge se je je leta 2015 odločila za mirovanje trboveljske cementarne, ker niso dobili dovoljenja od ministrstva za nadaljevanje proizvodnje.
Salonit Anhovo
Leta 1919 je splitski podjetnik Emil Stock začel graditi 16 vertiklanih Dietzschejevih peči s kapaciteto 160 ton kilnkerja na dan.
Salonit je sedaj največji proizvajalec cementa v Sloveniji.
Opekarna Ljubečna pri Celju
V Ljubečni in okoliških zaselkih so se s proizvodnjo opeke začeli ukvarjati v začetku 19. stoletja.
Leta 1952 so zgradili opekarno tudi v Bukovžlaku.
Leta 2002 so praznovali 110 obletnico. Leta 2003 se je začel postopek prisilne poravnave.
Goriške opekarne
Najstarejši proizvajalec opečnih izdelkov v Sloveniji. Peči naj bi v Bukovcih in Biljah stale že v rimskih časih. Leta 1922 je bilo ustanovljeno opekarsko združenje v Biljah. Današnje podjetje naj bi nastalo leta 1947 z združitvijo opekarn.
Leta 1990 je nastalo novo podjetje Goriške opekarne p.o., Renče – Bilje.
Marmor Hotavlje
Iz leta 1722 so najstarejši izdelki iz hotaveljčana.
Leta 1953 je postal samostojno podjetje, dotlej je bil delovna enota ljubljanskega podjetja Mineral.
Izolirka Ljubljana
Začetki segajo v leto 1937, ko je Anton Res iz Zagreba ustanovil tovarno strešne lepenke in asfaltnih izdelkov v Mostah.
Leta 1999 je bil v vasi Matulje ustanovljen Fragmat. Leta 1995 se je preimenoval v Fragmat Izolirka. Naslednje leto je odkupil od Izolirke, proizvodnjo stiroporja. Leta 2001 je Tim Laško postal 59,71-odstotni lastnik Izolirke.
Keramična industrija Liboje
Leta 1815 jo je ustanovil Ignac Schmidl, med več lastniki so bili najbolj znani Sonnenbergi. Leta 1922 je je prevzelo delničarsko društvo Zagorka iz Zagreba.
Kot Kili Liboje je prešlo v last bratov Šrot in je šlo v stečaj. Keramika Bojnec je kupila prostore.
Steklarna Hrastnik
Leta 1836 je direktor avstrijskega Lloyda prenesel obrat iz Jurkloštra v Hrastnik.
Leta 1913 je priključila še steklarno v Zagorju.
Leta 1945 je bila nacionalizirana.
Leta 2010 je bila izvedena uspešna sanacija poslovanja.
Steklarna Rogaška Slatina
Leta 1927 jo je ustanovil avstrijski tovarnar Viljem Abel.
Leta 2005 je šla v prisilno poravnavo. Leta 2015 pa je končala s petimi milijoni dobička.
Swaty Maribor
Franc Swaty je leta 1879 ustanovil tovarno umetnih brusov na Dunaju. Proizvodnjo je leta 1886 preselil v Maribor.
Podjetje se je leta 1931 znašlo v stečaju, vendar so ga rešili.
1995 se je privatiziralo in postalo Comet d.d.. Leta 2007 je postal član Skupine Avtotehna.
Lesna industrija
Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU.
Lesna industrija pa je imela kar velik delež stečajev.
Lesonit Ilirska Bistrica
Začetki tovarne segajo v leto 1938, ko je bila v Trstu ustanovljena d.d. Fallersa.
Po stečaju ga je leta 2000 prevzela italijanska korporacija Fantoni Spa.
Jelovica Škofja Loka
Začetek tovarne sega v leto 1863, ko je bilo ustanovljeno lesno podjetje Franca Dolenca. Iz te delavnice je leta 1948 nastalo podjetje LIP Škofja Loka.
Marles Maribor
Začetki segajo v leto 1899, ko je v Mariboru začela obratovati Tovarna mizarskih izdelkov Ferdinanda Potočnika.
Javor Pivka
Prvo parno žago, začetek sedanjega osrednjega obrata v Pivki, sta leta 1884 postavila lesna trgovca Jožef Križaj in Janko Medica.
Leta 1945 so bili obrati nacionalizirani.
Decembra 2015 se je začel stečaj na predlog DUTB.
LIP Bled
Nastal je iz več nacionaliziranih lesnih obratov, ki so do leta 1948 delovali v okviru Gozdnega gospodarstva Gorenjske.
Leta 2016 so imeli približno 300 zaposlenih.
Lipa Ajdovščina
Začetki tovarne segajo v leto 1913, ko je Franc Kobe postavil žago v Ajdovščini.
Ko je Lipa, d.d., leta 2008 šla v likvidacijo, sta v delu kompleksa zaživeli hčerinskih družbi Lipa pohištvo in Lipa plus.
Alples Železniki
Gospodarska zadruga v Selški dolini je bila ustanovljena leta 1897, Sodarska zadruga za Selško dolino je bila ustanovljena leta 1902 in Lesnoproduktivna zadruga za Selško dolino je bila ustanovljena leta 1937. leta 1955 so ustanovili Medzadružno lesno industrijsko podjetje Češnjica, od l. 1969 se imenuje Alples.
Leta 1985 je bilo 935 zaposlenih.
Novoles Novo Mesto
Leta 1865 je bila v Soteski postavljena žaga za izdelavo tavolet.
Novoles je nastal leta 1954 z združitvijo tovarne igrač in Lipa.
Leta 1990 se je lesni kombinat preoblikoval v lesno industrijo in ustanovil 14 družb z omejeno odgovornostjo.
Maja 2011 je podjetje šlo v stečaj.
Stol Kamnik
Podjetje je leta 1908 ustanovil Ivan Bahovec. Leta 1926 je tovarna postala izključna last zakoncev Remec.
Do konca sedemdesetih let je postalo veliko podjetje s 1.700 zaposleni.
Kasneje se je podjetje razbilo in večina podjetij je šla v stečaj.
Elan Begunje na Gorenjskem
Zametki tovarne segajo v leto 1944, ko je bila ustanovljena partizanska smučarska delavnica v Cerknem.
Leta 1990 je imel 10-odstotni delež smučarskega trga in je zaposloval 1.300 ljudi.
Poleti 2015 je 95,1 odstotna lastnica Elana postala družba Wiltan Enterprises Limited, ki je v stoodstotni lasti ruskega VR Global Partners.
Papirna industrija
Gozdovi so zagotavljali dobre razmere za razvoj industrije papirja in celuloze. Kraji razvoja so bili Vevče, Radeče, Sladki Vrh, nato pa še Brezno ob Dravi, Količevo in Videm-Krško.
Radeče papir
Začetki izdelave papirja v dolini ob potoku Sopota segajo v leto 1736. Leta 1754 je kot prvi lastnik papirnice omenjen Mihael Muller.
Leta 2013 so se preimenovali v Radeče papir Nova, d.o.o.
Paloma Sladki Vrh
Leta 1871 začeli graditi obrat po zamisli Luchessija Pallija deca della Grazie. Leta 1920 so jo odkupili domači podjetniki.
Kartonažna tovarna Ljubljana (KTL)
Leta 1883 je trgovec in knjigovez Ivan Bonač v Ljubljani ustanovil knjigoveznico.
Leta 1987 se je izločila Kuverta, leta 1988 še Tika.
Od leta 1992 so pod okriljem podjetja Valkarton iz Logatca. Ta je sedaj postal leta 2015 član embalažnih strategov DS Smith.
Papirnica Količevo
Prvi stroji so bili v Količevem montirani leta 1921.
Zdaj je lastni avstrijskih koncern Mayr-Melnhof Karton.
Vipap Videm Krško
Družbo je leta 1938 ustanovil industrialec Franc Bonač. Družba je bila Celuloza d.o.o..
Leta 1954 se je podjetje preimenovalo v Tovarno celuloze in papirja Videm-Krško.
Leta 1996 je proizvodna sredstva v stečaju kupil češki holding iz Ostrave in zaposlil 1.050 ljudi.
Vipap je sedaj vodilni proizvajalec časopisnega papirja v jugovzhodni Evropi.
Goričane, tovarna papirja Medvode
Predhodnica je bila papirnica, ustanovljena leta 1740.
Konec leta 2015 je bilo v podjetju 206 zaposlenih.
Papirnica Vevče
Družba domačih podjetnikov, katere glavni delničar je bil Fidelis Terpinc, je ob Ljubljanici v Vevčah zgradila tovarno olja, papirja in barvnega lesa. S proizvodnjo je začela leta 1848.
Od leta 2012 je del koncerna Roxcel.
Tekstilna industrija
Na slovenskem ozemlju je bila nosilka industrializacije, saj so prva podjetja nastala že v tridesetih letih 19. stoletja.
Leta 1939 je bilo od 779 industrijskih podjetij, od tega 109 tekstilnih.
Maribor in Kranj sta postala pomembna centra industrije.
Pred osamosvojitvijo je imela tekstilna industrija več kot 53.000 zaposlenih.
Tekstilna Ajdovščina
Nadaljuje tradicijo najstarejše bombažne tekstilne tovarne v Sloveniji. Leta 1826 jo je kot Mehanično predilnico bombaža v Ajdovščini ustanovil tržaški trgovec J. Chiozza.
Leta 2016 je imelo podjetje približno 70 zaposlenih.
Šešir Škofja Loka
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1920 s kapitalom Ljubljanske kreditne banke in Zadružne gospodarske banke.
2015 je vstopilo v postopek prisilne poravnave, 2016 pa se je začel stečaj.
Almira Radovljica
Po 1. svetovni vojni so se v Radovljici in Lescah razvili manjši pletilski obrati. Po letu 1945 so bili nacionalizirani.
Leta 2001 je šlo podjetje v stečaj.
Predilnica Litija
Aprila 1886 sta Julius Schwarz, tehnik iz Trsta, in Evgen Zublin, trgovec iz Manchestera, z družabniki podpisala pogodbo o ustanovitvi komanditne družbe z uradnim naslovom: Baumwolspinnerei und Webrei Schwarz, Zublin & Cole, Littai.
Leta 2013 so ustvarili 27,2 milijona evrov prihodkov, leta 2015 okoli 29 milijonov evrov. Gre za kapitalsko intenzivno družbo.
Bombažna predilnica Prebold
Tovarno je leta 1842 ustanovil nemški trgovec iz Trsta Gustav Adolf Uhlich.
Od leta 1923 je bila del Mautnerjeve Jugoslovanske tekstilne tvornice, ki se je v dvajsetih letih razvila v eno največjih tekstilnih podjetij v Kraljevini SHS. Njeno jedro sta bili predilnica v Litiji in v Preboldu.
Leta 2004 je tovarna šla v stečaj.
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
Ustanovljena je bila leta 1885 v Tržiču.
Leta 2004 ga je prevzela tovarna Svilanit in preselila proizvodnjo v Kamnik.
Induplati Jarše
Leta 1923 je Peter Majdič skupaj z več podjetniki iz Sudetov na Češkem ustanovil družbo z omejeno zavezo. Leta 2003 so Induplatovi delničarji potrdili pripojitev družbe Induplati Tekstil k družbi Induplati Holding in preimenovanje v družbo Induplati.
Mariborska tekstilna tovarna (MTT)
MTT je nastal leta 1949 iz MA-VA, J. Hunter in drug, Jugotekstil, Jugosvila in Roteks. V letih 1962-90 so bile priključene tovarne Tabor-Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije iz Maribora in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
Leta 1990 je MTT, Tovarna tkanin Melje zaposlovala 2.300 ljudi.
Zadnji večji udarec je tekstilna industrija v Mariboru doživela leta 2007.
Svila Maribor
Leta 1933 je skupina mariborskih obrtnikov in trgovcev začela v Radvanju graditi tovarno umetne svile.
2005 se je začel stečaj.
Svilanit Kamnik
Franjo Lipovec je leta 1938 v Kamniku ustanovil lastno mehanično delavnico. Leta 1948 je bila iz nacionaliziranih delavnic ustanovljena tkalnica svilenih izdelkov. Leta 1952 sta se ji priključili še podjetji Oteks in Jugopamuk.
Leta 2016 je Andrej Podgoršek lastnik AD Vita iz Slovenskih konjic postal lastnik Svilanita.
Jugočeška Kranj
Leta 1923 jo je ustanovila firma Stein &Co. iz Prage.
Od leta 1946 je v njenih prostorih tovarna Iskra.
Intex Kranj
Družbo sta leta 1926 ustanovila poljska firma Horak & Wenske in Slovenska banka.
Leta 1939 je imelo 633 zaposlenih.
Jugobruna Kranj
Vplivni kranjski podjetnik Franjo Sirc je bil tudi med ustanovitelji Jugobrune. Leta 1928 jo je ustanovil skupaj s češkim tovarnarjem Františkom Bruno in slovaškim veleposestnikom Milišem Taranzo. Leta 1940 je zaposlovala 1.364 delavcev.
Franjo Pirc, Stražišče pri Kranju
Tovarna je bila ustanovljena leta 1930 in je imela podobno proizvodno usmeritev kot Intex.
Tekstilindus Kranj
Ustanovila sta ga leta 1928 češki državljan in ravnatelj ter prokurist Jugočeške Artur Heller in kranjski trgovec Ivan Sirc.
Leta 1961 je država združila več podjetij v Tekstilindus. Ta je takrat zaposloval 3.500 delavcev.
Stečaj za 1.600 zaposlenih se je končal leta 2013.
IBI Kranj
Nastal je iz dveh nacionaliziranih zasebnih tekstilnih kranjskih tovarn Anton Božič in Adolf Prah, zgrajenih v letih 1929-34.
Leta 2008 je bilo podjetje likvidirano.
Polzela, tovarna nogavic
Družbo je leta 1926 ustanovilo več trgovcev, industrialec in odvetnik-
Leta 1979 je bilo to 1.200 člansko podjetje.
Leta 2016 se je začel stečaj, proizvodnja pa je vseeno stekla leta 2017.
Motvoz in platno Grosuplje
Anton Šinkovec je leta 1921 v Grosuplju zgradil obrat.
Leta 2007 se je preoblikovalo v Skupino Motvoz, ki je šla leta 2015 v stečaj.
Dekorativna Ljubljana
Leta 1919 je Tovarno zaves in preprog Stora, d.d., Šentvid Ljubljana ustanovil Franc Vogel.
Stečaj se je končal leta 1997.
Mura Murska Sobota
Mura je nastala leta 1945 z nacionalizacijo tovarn Janeza Cvetiča in Ludvika Šiftarja.
Leta 1992 je zaposlovala povprečno 6.130 delavcev.
Mura in hčerinske družbe so 31.8.2009 razglasile insolventnost in predlagale začetek stečajnih postopkov.
Družba Arum iz stečaja AHA Mure najema proizvodne zmogljivosti in zaposluje približno 330 šivilj.
Gorenjska predilnica Škofja Loka
Tovarno, takratno Škofjeloško predilnico, sta leta 1933 ustanovila poljska industrialca Peter Markgraf in Gustav Horak, lastnika tekstilne tovarne Inteks v Kranju.
Metka Celje
Podjetje sta leta 1929 ustanovila češki Jud Henrik Weinberger ter Celjska posojilnica.
Leta 1975 je bilo v podjetju 1.020 zaposlenih.
Leta 1997 se je začel stečajni postopek in se zaključil leta 2007.
Novoteks Novo Mesto
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 iz nacionaliziranih podjetij Josip Penca in Joško Povh.
Leta 1982 je bilo 2.562 zaposlenih.
Leta 2995 je šla tovarna v stečaj.
Sukno Zapuže
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1949 iz treh nacionaliziranih suknarn – Boletove, Kristanov in Kolmanove. Stroje so dobili iz leta 1937 ustanovljene Tekstilne zadruge Otoče.
Leta 1996 je šla v stečaj.
Bača Podbrdo
Ustanovljena je bila decembra 1954 v nekdanji italijanski kasarni.
Leta 2002 so zaposlenih predlagali stečaj.
Juteks Žalec
Leta 1939 je podjetje ustanovil Vilko Senica.
Leta 2009 je podjetje odprlo novo tovarno za proizvodnjo talnih oblog PVC v Rusiji.
Pletenina Ljubljana
Njena predhodnica je bila ustanovljena leta 1899.
Leta 1994 je bil uveden stečajni postopek.
Beti Metlika
Ustanovljena je bila leta 1956 iz nacionaliziranega črnomaljskega podjetja Strojno pletenje Franca Tajnerja.
Lisca Sevnica
S proizvodnjo je začela leta 1955 kot obrtna delavnica z nekaj zaposlenimi.
Leta 1975 je bilo v Lisci 1.400 zaposlenih. Leta 2007 jih je bilo 700.
Toper Celje
Nastal je leta 1945 z združitvijo tovarne gumijastih izdelkov za obleke Oberbauer & Co Gummiwarenfabriken in tekstilnega podjetja Hido.
Blagovno znamko je leta 2008 kupilo in uspešno obudilo podjetje Lohnko inženiring iz Ljubljane, a je sredi leta 2013 objavilo stečaj. Tovarno je prevzelo podjetje Bolgarijatrade in ustanovilo Toper d.o.o.
Jutranjka Sevnica
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1962 iz delavnice za popravilo konfekcije pri trgovskem podjetju Sloga.
Leta 2005 je bil objavljen stečaj.
Rašica Ljubljana
Razvila se je iz leta 1947 ustanovljene Čipkarske industrije v Tacnu.
Labod Novo mesto
Leta 1922 je bilo ustanovljeno z imenom Povh & Medic. Podjetje Ivan Medic se je potem ločilo in prodajalo perilo in srajce pod znamko Labod.
Leta 2013 se je začel stečajni postopek tovarne.
Odeja Škofje Loka
Rado Thaler je ustanovil podjetje leta 1928 v Škofji Loki.
Leta 2017 je imela okoli 100 zaposlenih.
Vezenina Bled
Ustanovljena leta 1922.
2004 je bila predlagana likvidacija.
Tosama Domžale
Predhodnico je leta 1923 ustanovil Franc Kocjančič (z družbenikom Francem Guttmanom).
Leta 1946 je bilo nacionalizirano in leta 1948 se je preimenovalo v Tovarno vate in sanitetnega materiala Vata-Domžale.
Sredi dvajsetih leti 21. stoletja sistem Tosama s prek 500 zaposlenimi realizira približno 33 milijonov evrov prodaje.
Slamnikarstvo
Največ obratov je bilo v Domžalah.
Usnjarska industrija
Po usnjarstvu in čevljarstvu so sloveli kraji: Tržič, Vrhnika, Kranj, Maribor, Šoštanj, Ptuj, Slovenske Konjice, Šmartno pri Litiji, Slovenj Gradec, Sv. Lenart, Mokronog in Ljubljana.
Po drugi svetovni vojni je veljala za delovno intenzivno industrijo z nizko akumulacijo.
K težavam in stečajem podjetij v začetku devetdesetih let 20. stoletja je pripomoglo tudi dejstvo, da so številna opravljala dodelavne, tako imenovane ‘lohn’ posle za tuje blagovne znamke, ki pa so bili slabo plačani, zato podjetja niso imela akumulacije, da bi jo vlagali v razvoj novih proizvodov.
Konec leta 2005 je bilo v okviru usnjarskopredelovalne industrije registriranih 87 gospodarskih družb.
Indus Ljubljana
Leta 1920 je Karol Pollak skupaj s sinovi staro usnjarno v Ljubljani opremil z novimi stroji. Podjetje se je preimenovalo v družbo Indus.
Po vojni je v njenih prostorih po nacionalizaciji Indusa začela delovati tovarna koles Rog.
Tovarna usnja Šoštanj
Leta 1750 je Jožef Woschnagg v Šoštanju odprl strojarsko delavnico.
Nacionalizirana delavnica je bila leta 1946 na novoustanovljena kot Tovarna usnja Šoštanj (TUŠ).
Leta 1998 je šla v stečaj.
Industrija usnja Vrhnika (IUV)
Konec 19. stoletja je ob Hribskem potoku ob Vrhniki delovalo devet manjših usnjarn, združenih v bratovščino. Odkupil jih je Karl Pollak.
Leta 1946 je bila tovarna nacionalizirana v IUV.
Leta 2008 je objavila stečaj.
Tovarna usnja Slovenj Gradec
Ustanovljena je bila leta 1946 iz dveh nacionaliziranih podjetij.
Likvidacijski postopek se je začel leta 1999. ugotovljeno je bilo oškodovanje družbenega premoženja.
Tovarna čevljev Planika Kranj
V Kranju je bil sedež podjetja Obutev, ki je združevalo 489 manjših obratov po Sloveniji. Leta 1951 je bil izdana odločba o ustanovitvi državnega podjetja Planika.
Leta 1965 so se povezali z Adidasom.
Leta 1993 je zaposlovala 3.240 delavcev.
Stečaj se je začel leta 2004 in končal leta 2010.
Peko Tržič
Tovarna je bila zgrajena leta 1911, Peter Kozina pa jo je registriral leta 1913 kot Peter Kozina & Co. Tržič.
V stečaj je šel leta 2016.
Ciciban Miren
Tradicija izdelovanja čevljev je v Mirnu nepretrgana od 1. svetovne vojne dalje. Konec leta 1947 se je okoli 130 čevljarjev iz Mirna in okolice združilo v zadrugo.
Leta 1958 se je preimenovalo Obrtno podjetje Ciciban.
Leta 1995 je družina Petejan na dražbi kupila prostore podjetja Ciciban Miren v stečaju.
Konus Slovenske Konjice
Usnjarna v Slovenskih Konjicah je bila od leta 1750 v lasti rodbine Pressinger. Leta 1894 jo je kupil usnjarski pomočnik Lovrenc Laurich.
Leta 1947 je bila preimenovana v Konus.
Leta 2000 je bil potrjen stečajni postopek.
Živilsko predelovalna industrija
Prvi industrijsko organizirani obrati so se pojavili v tridesetih letih 19. stoletja.
Slovenska živilsko predelovalna industrija je leta 1998 ustvarila 3,4 odstotka BDP, delež zaposlenih pa je znašal 2,9 odstotka.
Radenska Radenci
Karel F. Henn je leta 1833 v Radencih odkril slatinski vrelec in ga leta 1869 zajezil.
Leta 1923 je bila naravna mineralna voda priznana za zdravilno.
Leta 2000 je lastnik postala Pivovarna Laško. Leta 2005 pa je podjetje kupila skupina Kofola. Zdraviliško dejavnost je kupila Sava d.d..
Talis Maribor
Leta 1949 je nastalo iz več podjetij. Leta 1954 se je preimenovalo v Jugoalko. Leta 1956 pa v Talis.
Iz stečaja Štajerske pivovarne ga je leta 1998 kupila Pivovarna Laško.
Kolinska Ljubljana
Njeni začetki segajo v leto 1908, ko je bila v Ljubljani z odkupom Prve jugoslovanske tovarne za kavne primesi (last I. Jelačina) ustanovljena podružnica češke tovarne iz mest Kolin. Leta 1936 je bila prodana podjetju Franck iz Zagreba.
1957 je bilo podjetje preimenovano v Kolinsko tovarno hranil. Leta 1974 pa v HP Kolinska.
Leta 2005 se je združilo z Drogo.
Leta 2010 je postala del Atlantic Grupe.
MIP Nova Gorica
Nastala je leta 1977 z združitvijo novogoriškega Živinoprometa, tolminske Klavnice in Kmetijske zadruge Idrija.
Aprila 2009 se je začel njegov stečaj.
Celjske mesnine so kupile blagovno znamko MIP leta 2015.
Mlinotest Ajdovščina
Od leta 1804 je stal na mestu sedanjega Mlinotesta ob Hublju mlin na tri kolesa Franca Mahorčiča (Fluc).
Po nacionalizaciji leta 1948 je dobil ime Mlinsko podjetje Ajdovščina.
Leta 2014 je 49 zaposlenih ustanovilo družbo Mlino d.o.o. odkupili so deleže v podjetju.
Perutnina Ptuj
Začetek podjetja sega v leto 1905, ko je Valentin Reinhard odprl odkupno perutninarsko poslovalnico kot podružnico glavnega podjetja v Puntigamu pri Gradcu.
Leta 1947 je bilo ustanovljeno podjetje Perutnina Ptuj.
Leta 2016 je lastnik postal SIJ (Slovenska industrija jekla).
Leta 1974 je bila izdelana prva Poli.
Pivka Perutninarstvo
Podjetje je nastalo leta 1959 v stari vojašnici pri Neverkah.
Leta 2009 do kupili Delamaris.
Delamaris Izola
Prvo podjetje za predelavo rib v Izoli je leta 1879 ustanovilo francosko podjetje Generalna francoska družba za konzerviranje živil, kasneje imenovana Roullet in delničarji.
Delamaris je imel floto 23 ribiških ladj.
Leta 1978 so se združili z Drogo in tako delovali do leta 1989. Leta 1997 je prišlo do lastninjenja in proizvodni del se je izločil iz delniške družbe. Ta del je bil prodan Pivki.
Oljarica Britof pri Kranju
Po vojni ustanovljeno državno podjetje se je leta 1954 osamosvojilo in zgradilo svojo rafinerijo.
Leta 2005 je bila Oljarica pripojena podjetju Gea Slovenska Bistrica. Vsa oprema je bila preseljena v Bistrico leta 2007.
Dana Mirna
Razvila se je iz obrtne delavnice, ki jo je leta 1935 ustanovil domačin Vilko Marin.
V letih 1987-2005 se je podjetje popolnoma preusmerilo v izdelovanje brezalkoholnih pijač.
Eta Kamnik
Podjetje ETA, tovarno gorčice in konzerv sta leta 1923 v Kamniku ustanovila Stanko Žargi in Franc Kham.
Leta 2003 so predstavili blagovno znamko Natureta.
Droga Portorož
Začetki segaj v leto 1953, ko je Marčelo Kralj v Portorožu ustanovil delniško družbo Droga Portorož, leta 1954 pa se je preimenovala v Začimbe. Leta 1964 pa je potem z združitvijo več podjetij nastalo podjetje Droga Portorož.
2010 je postala del Atlantic Grupe.
Tovarna sladkorja Ormož
Temeljni kamen je bil postavljen leta 1977. Prvi sladkor je Slovenija dobila leta 1980.
1997 je večinski del pridobila nizozemska korporacija Cosun iz Brede.
Proizvodnja je bila ustavljena leta 2006.
Pomurka Murska Sobota
Leta 1962 je bil ustanovljen Kmetijski kombinat Pomurka, pozneje ABC Pomurka.
Pomurka industrija je nastala na osnovi predvojnega podjetja Benko Josip.
2009 je bil oklican stečaj.
Celjske mesnine
Leta 1899 so v Celju postavili prvo mestno klavnico.
Leta 1959 so se v Mesnine Celje združila tri podjetja. Leta 1962 je sledila priključitev kmetijskemu kombinatu Žalec, podjetje pa se je preoblikovalo v Hmezad, Celjske mesnine. Po razpadu Hmezada so se Celjske mesnine preoblikovale v samostojno podjetje, leta 1996 pa v delniško družbo Celjske mesnine.
Tobačna Ljubljana
Z obratovanjem je začela leta 1871.
Leta 1957 je začela izdelovati prve cigarete s filtrom (Filter 57).
Leta 1999 je kupila Tutunski kombinat Skopje.
Maja 2004 se je ukinila proizvodnja cigaret.
Žito Ljubljana
Ustanovila ga je slovenska republiška vlada leta 1947 za zbiranje in razporejanje obvezno oddanih količin žit.
Leta 2015 je bil prodan Podravki iz Koprivnice.
Pivovarstvo
Njegovi središči sta bili Ljubljana in Laško.
Zgodovina Združene pivovarne Žalec in Laški trg Laško se je začela leta 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v Laškem uredil obrtno pivovarno.
Predhodnica Pivovarne Union je bilo majhno družinsko pivovarsko podjetje, ki sta ga leta 1864 ustanovila Ivan in Peter Kosler pod imenom Pivovarna Kosler.
Nizozemski Heineken je leta 2015 postal 51-odstotni lastnik skupine Laško.
Kemična in farmacevtska industrija
Leta 1939 je bilo v kemični industriji 22 podjetij, ki so zaposlovala 2.250 delavcev.
Po prvi svetovni vojni se je zelo razmahnila proizvodnja pralnih in čistilnih sredstev.
Leta 1999 je bilo 587 gospodarskih družb, ki so ustvarile 15,2 odstotka skupnega prihodka in 24,2 odstotka dobička, ter zaposlovalo 11 odstotkov vseh zaposlenih.
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik
Leta 1845 je Franz Gossleth v Trstu od angleškega lastnika kupil majhno tovarno, ki je izdelovala kalijev soliter.
Leta 1996 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo s petimi produkcijskimi enotami.
Tovarna kleja Ljubljana
Leta 1882 sta Samuel Hirschson in Herman Steinberg iz Gradca v Ljubljani začela graditi tovarno.
Leta 1970 se je tovarna, ki se je takrat imenovala Kemin pripojila h Kolinski.
Kemična tovarna Moste pri Ljubljani
Leta 1906 jo je ustanovil dr. Georg Giulini iz Nemčije.
Leta 1995 se je preoblikovala v delniško družbo in leta 1997 postala del Belinke. Leta 2004 pa jo je prevzelo finsko podjetje Kemira.
Belinka Ljubljana
Ustanovljena je bila leta 1948.
Leta 2005 je Zvon Ena Holding postal večinski lastnik Belinke. Leta 2007 je postala del Heliosa.
Helios Domžale
Nastal je po drugi svetovni vojni z združitvijo prej samostojnih kemičnih tovarn. Tovarno lakov na Količevem je leta 1924 ustanovila delniška družba Ljudevit Gaj. Podjetje Medić-Zankl je bilo ustanovljeno leta 1926. Majdičeva oljarna na Viru pa leta 1927.
Leta 1949 je bila priključena tovarni Color Medvode. Leta 1952 pa se je osamosvojil.
Po prodaji avstrijski skupini Ring International so leta 2016 prodali Helios japonski družbi Kansai Paint.
Pinus Rače
V Račah sta kemično industrijsko proizvodnjo leta 1863 začela domačin Engelberg Jager in dunajski podjetnik J. Einzberger.
Ameriški Albaugh je kupil Pinus leta 2015. Od tedaj se imenuje Albaugh, tovarna kemičnih izdelkov.
Ilirija Ljubljana
Tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko. sta leta 1908 ustanovila Franc Golob in Avgust Volk.
Leta 1997 so v procesu denacionalizacije vrnili Ilirijo zdajšnjemu večinskemu lastniku Janezu Rozmanu. Trenutno imajo 180 zaposlenih.
Agroruše
Zgrajena je bila v letih 1916-18 kot Tovarna dušika Ruše (TDR) skupaj s HE Fala.
Konec osemdesetih je bilo v tovarni 1.600 zaposlenih.
Leta 2017 je bilo v podjetju zaposlenih 58 ljudi.
Donit tesnit Medvode
Podjetje, ki ga je leta 1946 ustanovil Edo Bregar – Don.
Danes imajo okoli 200 zaposlenih in približno 16 milijonov evrov prihodka.
Aero Celje
Firma V. Brauns iz Liberca je leta 1922 v Celju ustanovila podružnico, ki jo je kasneje prevzela družina Lampe.
V letu 1990 so se delavci takratnega tozda Grafika odločili za osamosvojitev in že naslednje leto začeli delovati kot družba z omejeno odgovornostjo Cetis.
Leta 2016 je imela družba 555 zaposlenih.
Šampionka Renče
Ustanovljena je bila leta 1960.
Leta 1986 je bilo 160 zaposlenih.
Kemiplas Koper
Koprska družba trgovcev in zlatarjev Marzari je ustanovila izdelovalnico metel in ščetk leta 1930.
Stečaj družbe Kemokomplex, lastnika Kemiplasa, je bil marca 2007.
Termo Škofja Loka
Leta 1958 je montažna skupina ljubljanskega podjetja Izolirka v poslopju nekdanjega obrata za proizvodnjo furnirja v Bodovljah ustanovila podjetje Terminka.
Leta 2006 je podjetje prešlo v lastništvo nemške korporacije Knauf in se preimenovalo v Knauf Insulation.
Tanin Sevnica
Začetki segajo v leto 1923.
Leta 2014 so imeli približno 16 milijonov prometa.
Melamin Kočevje
Ustanovljena je bila septembra 1954.
Danes podjetje zaposluje skoraj 200 delavcev.
TKK Srpenica
V Srpenici so leta 1852 začeli izkoriščati več kot 200 metrov debelo plat jezerske krede, industrijska predelava se je začela med obema vojnama, leta 1947 pa je bilo ustanovljeno podjetje Kreda Srpenica.
Leta 2013 je lastnik postala belgijska družba Soudal.
Plasma-pur Podgrad
Leta 1955 je 18 zaposlenih začelo z ročno izdelavo raznih aparatur za kemično in drugo industrijo iz trde plastike.
Leta 1991 se je skupno podjetje preoblikovalo v štiri.
Kemijska industrija Kamnik
Začetek sega v leto 1849, ko je avstrijska vojska v Mantovi zaplenila tovarno smodnika in stroje prepeljala v Kamnik.
Podjetje KIK (Kemijska industrija Kamnik) je leta 2008 odšlo v stečaj in likvidacijo.
Farmacevtska industrija
V Sloveniji je leta 2015 v farmaciji poslovalo 546 podjetij. Med njimi je imelo proizvodnjo farmacevtskih preparatov registrirano le 33 podjetij.
Tosama Domžale
Predhodnico je leta 1923 ustanovil Franc Kocjančič z družbenikom Francem Guttmanom.
Leta 1989 je imela povprečno 1.091 zaposlenih.
Leta 2008 je prešlo v zasebno last.
Leta 2014 so s švedskim podjetjem Ellen AB razvili blagovno znamko Natura Femina.
Krka Novo Mesto
Nastala je iz družinske lekarne Andrijanič, ki se je leta 1954 preoblikovala v Farmacevtski laboratorij Krka, dve leti kasneje pa v tovarno Krka Novo Mesto.
Leta 2007 je prevzela nemško podjetje TAD.
Podjetje zaposluje približno 10.500 delavcev.
Lek Ljubljana
Tovarna je bila ustanovljena leta 1946 iz več predvojnih zasebnih podjetij.
Sklenil je pogodbo o poslovnem sodelovanju in skupni naložbi s Farbenfarbiken Bayer AG iz Leverkusna.
Leta 2001 so kupili romunsko farmacevtsko družbo Pharma Tech in nato poljski Argon.
Leta 2002 je postal del Novartisa. Leta 2003 so se generiki iz Novartisa preoblikovali v Sandoz.
Medis
Ustanovljen je bil leta 1989.
Imajo že več kot 200 zaposlenih in več kot 50 milijonov prometa
Elektroindustrija
Elektroindustrija je mlajša industrijska panoga.
Iskra
Junija 1945 je prostore predvojne tovarne Jugočeška prevzelo državno industrijsko podjetje Strojne tovarne Kranj, ki se je marca 1946 preimenovalo v Iskro, tovarno za elektrotehniko in finomehaniko Kranj.
Iskra je z 32 obrati in 8.000 zaposlenimi postala največje podjetje v državi na področju elektronike.
V letu 1989 je prišlo do odcepitve nekaterih podjetij.
Danes je Iskra poslovni sistem.
Šešok je skupaj z ekipo menedžerjev nato leta 2006 prevzel podjetje.
Pred preoblikovanjem je imela leta 1989 iskra okoli 35.000 zaposlenih.
Mehano Izola
Leta 1952 je bila v eni od sob hotel Zora v Izoli ustanovljena tovarna tehničnih igrač Mehanotehnika.
Avgusta 2004 je družba dobila novega lastnika – družbo LIVE d.o.o. iz Izole.
Tovarna kolektorjev Idrija
Sprva so kolektorje delali v tovarni Niko Železniki in Iskra Kranj, nato pa je leta 1962 Iskra maloserijsko proizvodnjo konektorjev prepustila idrijskemu podjetju Simplex.
V letih 1990 in 1991 se je začela privatizacija.
Danes so podjetja v koncernu organizirana na transnacionalni osnovi.
Eta Cerkno
Zgodovina podjetja se je začela leta 1947 z ustanovitvijo podjetja Rempod (radio-električnomehanično) Cerkno.
Leta 1992 se je podjetje preoblikovalo v podjetje Certa d.d. Lastniki pa so postali tudi zaposleni.
Leta 2017 je bilo 850 zaposlenih.
Elma Črnuče
Ustanovljena je bila leta 1948 iz več obrtnih delanic.
Danes v prostorih podjetja deluje Elmo Črnuče, ki oddaja prostore.
Zmaj Ljubljana
Leta 1923 je bila ustanovljena d.d. za galvanične elemente in elektrotehniko Hydra. Po stečaju leta 1924 je družbo prevzela Tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, ki je leta 1926 dobila ime Zmaj.
Kasneje v devetdesetih je dobila ime Iskra-baterije Zmaj. Leta 2000 je bilo v povprečju 78 zaposlenih.
Elrad Gornja Radgona
Natal je leta 1955 iz skromne delavnice za servisiranje radijskih sprejemnikov Elektro-radio.
Po propadu prvotnega podjetja je od ostankov najuspešnejše podjetje Elrad International.
Elektrovina Maribor
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948.
Leta 1987 je bilo zaposlenih 5.700 ljudi.
1993 je šlo podjetje v stečaj.
Tiskarstvo
V 17. stoletju je bilo tiskarstvo koncesionirana obrt. Šele v 20. stoletju so nastali industrijski obrati.
Delo Tiskarna
Ustanovljeno je bilo leta 1962 po priključitvi Blaznikove tiskarne in Triglavske tiskarne k Časopisnemu podjetju Delo.
Leta 2013 je končala v stečaju.
Tiskarna Ljudske pravice
Njena predhodnica je bila Jugoslovanska tiskarna, ki je delovala v letih 1919-41 v Ljubljani. Njena predhodnica pa je bila sprva manjša Katoliška tiskarna (ustanovljena 1887).
Tiskarna Tone Tomšič
Njena predhodnica je Tiskarna Merkur, ki jo je leta 1921 ustanovila Trgovsko-industrijska delniška družba Merkur v Ljubljani. Poslovati je začela leta 1923.
Delničarji so oktobra 2000 soglasno sprejeli sklep o združitvi s Tiskarno Ljubljana.
Mariborski tisk
Najstarejša predhodnica je prva mariborska tiskarna, ki jo je leta 1795 ustanovil Anton Schutz.
Leta 1962 se ji je pridružilo časopisno podjetje Večer, ki pa se je leta 1990 osamosvojilo.
Leta 1995 je podjetje končalo v stečaju.
Mohorjeva tiskarna
Nastala je kot Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki jo je leta 1871 ustanovil odbor Družbe sv. Mohorja.
Leta 1919 je tiskarno v Celovcu zapustila in jo začasno preselila na Prevalje. Leta 1927 pa je dobila novo tiskarno v Celju.
Leta 1950 je postala državno podjetje Celjska tiskarna, od leta 1959 je del podjetja Celjski tisk, ki je predhodnik Cetisa.
Mladinska knjiga Tiskarna
Leta 1958 je bila ustanovljena kot del sestavljenega podjetja Mladinska knjiga.
2010 je šla v stečaj.
Gorenjski tisk
Podjetje z zdajšnjim imenom je bilo ustanovljeno leta 1953, vendar ima tiskarstvo v Kranju tradicijo od leta 1888, ko je prvo tiskarsko koncesijo pridobil Ignac Reš.
Leta 2014 je prevzem Gorenjskega tiska izvedla družba MSIN.
Pomurski tisk
Nastal je leta 1955, ko sta se združili podjetji Naš tisk in Pomurska tiskarna.
Podjetje je končalo v stečaju.
Cetis Celje
Zadnja predhodnica Cetisa je bila Tiskarna Družbe sv. Mohorja.
Združilo se je z Aerom.
