Funkcionalni trening je postalo eno od področij, ki v modernem športnem treniranju postaja nek nov hit.

Temelji na predpostavki, da moramo v vadbenem režimu zajeti čimveč naravnega gibanja, ki razvija tako moč, kot stabilnost in temelji na razvoju tako glavnih mišičnih skupin, kot podpornih struktur od sklepov, vezi in ostalih podpornih struktur v telesu.

Paul Chek iz C.H.E.K Instituta je leta 1990 definiral kategorije vadbenih enot (Allan Collins pa jih je prilagodil v svojih knjigi The complet Guide to Functional training), v katere lahko spravimo vso vadbo:

  • Počepi
  • Dvigi
  • Potiski
  • Potegi
  • Rotacije
  • Zamahi
  • Premikanje s tovorom
  • Gibanje
  • Bojevanje

V skladu s temi področji lahko definiramo cilj funkcionalnega treninga kot trening določenega gibalnega principa in ne mišic. Kajti funkcionalna kapaciteta je dvodimenzionalna kategorija, ki meri tako funkcionalno moč, kot rang funkcionalnosti. Na kratko, če lahko dvignete 100 kg samo na en način, ste sicer močni, vendar ne funkcionalni.

Primerni funkcionalni trening mora torej pokrivati tako različne vrste gibanja, kot trening moči, ki se primerno stopnuje, obenem pa ne smemo pozabiti na primerno uteženost treninga za oba para mišic – upogibalke in iztegovalke.

Leave a Reply