Home > Poslovno svetovanje > F.S. Michaels: Monokultura; Kako je ekonomska logika preglasila vse drugo

F.S. Michaels: Monokultura; Kako je ekonomska logika preglasila vse drugo

Zgodovina našega mišljenja in ravnanja je večinoma zgodovina dominantnih idej. Vsaj tako jo vidi Isaiah Berlin. Prevladujoči vzorec v neki kulturi je njena vodilna zgodba. Kadar smo znotraj take vodilne zgodbe v svojem času, smo nagnjeni k temu, da sprejemamo njeno definicijo resničnosti. To je moč monokulture. Pred sedemnajstim stoletjem je bila vodilna ideja religija, kasneje so to postali znanost, stroji in matematika. Današnja vodilna ideja je ekonomski pogled na svet.

V ekonomski zgodbi je vsakdo racionalni posameznik, ki skrbi za svoj interes, se obnaša podjetniško in poskuša zadovoljiti neomejeno količino želja, kakršne koli že so. Naš svet je svet trgov, ki jih sestavljajo kupci in prodajalci. Sile ponudbe in povpraševanja oblikujejo ravnotežne cene, moč je v rokah trga in ne ljudi. Prodajalci težijo k dobičku, kupci k čimanjši porabi virov. Red na svetu je posledica tekmovanja za kupce. Svet je učinkovit in omejenih virov se ne zapravlja. Velikost trgov ne pozna meja. Vsak lahko na trg vstopa in jih zapušča, kakor želi. Izbira spodbuja konkurenco. Več kot imamo informacij, boljše odločitve bomo sprejemali. Vsak tekmuje z vsakim in vsi tekmujejo z vami. Odnosi so neosebni, anonimni in transakcijski. Gospodarska rast je gibalo družbenega napredka.

Odnos do dela se je spremenil s spremembo ekonomske zgodbe. Sedaj je na pohodu fleksibilnost. Obenem pa se je spremenila tudi vloga podjetij in njihove odgovornosti. Začeli smo govoriti o deležnikih. Ti niso le delničarji, temveč tudi delavci, potrošniki in splošna javnost. Pojavlja se trojna odgovornost: ekonomska, družbena in okoljska. Toda v ekonomski zgodbi, so tudi etični motivi pod črto ekonomski. Če delaš dobro, ti gre tudi finančno dobro. Zdravo delovno okolje dviguje storilnost, ne pa le duševno in fizično zdravje delavcev. Ekonomska zgodba trdi, da je pomankanje časa posameznikov problem, ki ga mora sam razrešiti.

Ljudje smo povezani s soljudmi in okoljem okoli nas. Sorodstvene povezave so bile včasih tisto, kar je držalo družbo skupaj.  Včasih sta bili družina in narava cenjeni. Danes družina lahko predstavlja oviro za posel. Danes je udeležba v skupinah dobra, ne zaradi druženja, temveč zaradi interesov. Veliko posameznikov se ne odloča za otroke iz preprostega razloga pomankanja časa. Kult učinkovitosti se seli iz službe domov. Tudi skrb za naravo je pogojena s tem, da se splača. Kajti narava nam nudi brezplačne vire.

Nekoč smo živeli v sistemu, kjer je veljalo, da sta privatni in javni sektor ločena. In da ima vsak svoje cilje. Da javni sektor skrbi za javno dobro. Toda ko je ekonomska zgodba začela vdirati na področja javnega, se je javno dobro začelo umikati stroškovni učinkovitosti. Značilni primer vdora ekonomskega v javno je prehod v zasebno upravljanje zaporov in knjižnic.

Zdravniki so bili pred drugo svetovno vojno obrt, ki je temeljila na bolniku. Na začetku 21. stoletja je zdravstvo več miljardna industrija. Leta 2007 so bili medicinski izdatki razlog za kar 60 % osebnih stečajev v Ameriki. Toda zdravstvo ni edino področje, ekonomska zgodba je vdrla tudi na področje religije. Tudi svet religije naj bi deloval kot velik trg, z različnimi verskimi vsebinami, ki predstavljajo ponudbo in verniki, kot kupci. V ekonomski zgodbi je krščanstvo blagovna znamka, križ pa njen logoptip.

Izobraževanje je nekoč veljalo za steber demokracije in človečnosti. Izobraževanje je bila javna dobrina, skupna investicija v napredek družbe. Tudi znanost je bila nepogrešljivi del izobraževanja z zelo pomembno nalogo: ustvarjanje novega znanja v korist človeštva. Stoletja dolgo je bila znanost iskanje dobrega in resnice, znanost je imela vrednost sama po sebi. V ekonomski zgodbi izobraževanje postane blago na trgu. Izobrazba je finančna investicija, ki vam ponuja visoko donosnost. Tudi v znanost je stopila ekonomska zgodba. Znanstveniki ne sodelujejo več, vedno bolj so odvisni od zunanjih financerjev.

Naslednje področje, ki je padlo pod ekonomsko zgodbo je umetnost. Umetnost je postala kreativna industrija. Kultura je postala življenjski slog. Potrošnikova izbira.

Ker je vse podrejeno ekonomski zgodbi, se moramo odločiti, kako bomo živeli. Ali jo sprejmemo in plačamo za to določeno ceno v našem počutju, kajti nesprejemanje ima lahko še višjo ceno. Lahko pa se odločimo za neodvisnot. Neodvisnost ne pomeni ločenosti od resničnega življenja, ampak tisto notranjo svobodo, ki jo pridobite, ko potrgate vezi monokulture. Sčasoma se neodvisna življenja začnejo organizirati v vzporedne strukture.