Home > Poslovno svetovanje > Finančne metrike – svetovne, slovenske in IT slovenski

Finančne metrike – svetovne, slovenske in IT slovenski

Finančne metrike

Vprašanje ali vodstvo razume kako njihovo podjetje proizvaja denar, kako ga troši in kakšna je strategija za naprej, naj bi bilo osnova delovanja vsakega profesionalnega managementa. Ker v svetu prevladujejo tehnološka podjetja, sem si sam naredil grobo analizo velikih, da si pridobim sliko, kje so, kam vlagajo in kakšen potencial imajo – osnovne elemente poslovanja. Ker pa je slovensko okolje zadnje čase močno razpeto med tem, kdo so dobra podjetja in kaj delajo, sem si naredil še malo drugačno splošno analizo še za večja in perspektivna slovenska podjetja in predvsem podjetja iz IT in telekomunikacijskega okolja, ki sta mi bližje. Vzel sem podatke za 2018, številke sem zaokroževal, saj ne gre za točno analizo, bolj za nivoje – procentualne, kakšen imajo stroškovni model in kaj to pomeni pod črto za lastnike in kaj ima od tega država preko davkov.

Slovenska podjetja

Pri analizi večjih slovenskih podjetij je še vedno v ospredju Krka, ki ima najbolj zdravo finančno sliko, težave v telekomunikacijskem sektorju je visoka konkurenca in težava monetizacije novih storitev, v trgovskem sektorju, pa tisti, ki kontrolira stroške – Hofer recimo stroške dela, Merkur stroške ostalih storitev ima boljše možnosti za vsaj zmerno profitabilnost.

Tehnološka podjetja

Osnovna ugotovitev vsaj za IT industrijo v Sloveniji je, da nivo uspešnosti ni visok, ko pogledamo koliko ostane lastnikom, da so v nekoliko boljšem položaju tista, ki delajo več s tujino in da je omejena sposobnost kapitala, ki ga lahko vlagajo v razvoj lahko velika težava ob morebitnem poslabšanju splošne ekonomske slike. Glede na primerjavo velikih s tujino, se morda ta težava opazi tudi ob tem, da slabši položaj IT ponudnikov, vpliva tudi na manjši prenos in implementacijo tehnološkega znanja in novosti v industrijo, ki tako ne more dosegati večjih prebojev v tujini, kar posledično lahko vodi tudi k slabši konkurenčnosti celotnega gospodarstva. Obenem pa je zanimivo tudi to, da velike korporacije ne pustijo prav veliko profita v Sloveniji in da njihovo poslovanje ni ravno bleščeče, kar kaže verjetno na to, da korporacije ne vidijo Slovenijo, kot pomembno točko na zemljevidu, kar še dodatno zmanjšuje prodor novih tehnologij v Slovenijo.

Morda bi bilo smiselno, da bi kot država strateško razmišljali o razvoju bolj ugodnega okolja za podporo delovanja tehnoloških podjetij, da bi ta lahko nudila boljšo podporo gospodarstvu in se ne bi ukvarjali s strateškim turizmom – ki bo na dolgi rok v našem omejen prostoru, prinesel močno obremenitev za okolje in posledično poslabšal kvaliteto življenja za vse v Sloveniji ali pa z gozdovi, kjer se dodana vrednost ustvarja drugje in ne pri nas. Da ne omenjamo ruvanja za položaje pri denarnih tokovih.

V tujini so tehnološka podjetja nosilec razvoja celotnih industrij, imajo močne razvojne in prodajne ekipe, jim ostaja ogromno denarja, zaradi davčnih spretnosti, pri nas je na žalost slika malo drugačna, večino podjetij je na robu profitabilnosti, denarni tokovi so šibki, podjetja delajo bolj za obstoj, kot da bi nosile denar lastnikom in kot taka imajo omejene možnosti, da bi partnersko sodelovala s podjetji iz gospodarstva pri prenosu tehnoloških znanj in rešitev v industrijo, ker si želijo le skrajševati prodajne cikle, da bi lahko zagotavljala svojo rentabilnost.

Kot sem zapisal podatki niso bullet proof, saj namen ni bil pripraviti formalni dokument, ki bi nudil investicijsko podlago, šlo je bolj za določanje trendov in razumevanje stanja. In za oceno tega stanja so podatki dovolj zgovorni. File si lahko naložite na spodnjem linku:

Leave a Reply