Home > Poslovno svetovanje > Matt Ridley: Kako inovacije spreminjajo svet

Matt Ridley: Kako inovacije spreminjajo svet

Inovacije spreminjajo

Inovacije so tako kot evolucija proces nenehnega odkrivanja novih načinov preurejanja sveta v oblike, ki ne bi mogle nastati naključno – in ki se izkažejo za koristne. Rezultati tega procesa so nasprotje entropije. Inovacija je veliko več od izuma, kajti inovacija vključuje razvoj izuma do točke, ko se uveljavi, ko se »prime«, ker je dovolj praktična, dostopna, zanesljiva in razširjenja, da se jo splača uporabiti. Inovacije so najpomembnejše dejstvo v sodobnem svetu, vendar tudi eno od najmanj razumljenih.

Veliko inovacij je prehitevalo znanost, ki jih je nato podprla. Inovacije sprva pogosto razočara, ko dobi zagon, pa prekosi pričakovanja. Temu pojavu avtor pravi Amarov cikel navdušenja, po računalniškem znanstveniku Royu Amari, ki je prvi rekel, da podcenjujemo vpliv inovacij na dolgi rok, precenjujemo pa njihov kratkoročni učinek.

S prednostjo pogleda nazaj se inovacije zdijo samoumevne, v dejanskem času pa jih je nemogoče napovedati.

Ena od napak v pripovedovanju zgodb o inovacijah je ta, da nepravično izpostavimo posameznike, prispevek drugih, manj znanih smrtnikov pa prezremo.

Inovacija ni edinstven pojav, ampak skupinski, postopni in prepleten mrežni razvoj.

Predstava o enem samem trenutku navdiha, buri domišljijo, čeprav se izkaže za neresnično. Nasprotno pa ideja o inovaciji, ki potek postopno in v njej sodeluje več oseb, od katerih ena prilagodi koncept, ki je že v uporabi, druga pa se domisli, kako s tem zaslužiti, nima leska privlačnosti.

Inovacija pogosto ni mogoča, dokler svet ni pripravljen nanjo.

Inovacije je plod procesa iskanja in rekombiniranja obstoječih sestavin. Inovacija poveže sestavine na nov način.

Inovatorji so pogosto nerazumni ljudje: nemirni, prepirljivi, nezadovoljni in stremuški.

Inovacije ponavadi potrebujejo dobre razmere, da lahko inovatorji raziskujejo medtem, ko jih drugi financirajo v luči prihodnjega napredka.

Inovacija je kolektivni pojav, ki se zgodi med možgani, ne v njih.

Ena oseba naredi tehnološki preboj, druga ugotovi, kako to izdelovati, tretja pa, kako to narediti dovolj poceni, da se prime. Inovacije so ekipni šport.

Posamezniki na dolgi rok niso pomembni, toda zato so toliko bolj nenavadni na kratki rok. Inovacije se zdijo predvidljive, vendar niso. Kljub njihovi neizogibnosti. Ob pogledu nazaj je tehnologija absurdno predvidljiva, v pogledu naprej popolnoma nepredvidljiva.

V prvih desetih letih od inovacije pričakujemo preveč, v prvih dvajsetih pa premalo, po petnajstih letih pa imamo približno pravo predstavo.

Energija

Prva nadzorovana pretvorba toplote v delo je bila ključni dogodek, ki je omogočil industrijsko revolucijo. Zgodil se je v severozahodni Evropi okoli leta 1700. Thomas Newcomen, Denis Papin in Thomas Savery so igrali pomembno vlogo v pretvorbi toplote v delo. Prvi Newcomenov stroj so zgradili leta 1712 in je črpal vodo iz premogovnika s hitrostjo 45 litrov na minuto in jo dvignil 45 metrov visoko.

Leta 1763 so James Watt-a prosili, da bi popravil Newcomenov stroj v Glasgowu.

Nekaj pozneje je prišla energijska inovacija, ki je simbolno osvetljuje vse področje izumiteljstva. Električna žarnica, ki je bila spet splet dela več ljudi. Eden od inovatorjev je bil Joseph Wilson Swan. Ki se je ukvarjal s porazdelitvijo svetlobe. Resnica je, da lahko kar za enaindvajset ljudi rečemo, da so med letoma 1870 in 1880 samostojno zasnovali ali bistveno izboljšali žarnico z žarilno nitko. Edison pa je na koncu uspel vse skupaj povezati v sistem ustvarjanja in distribucije elektrike. Umetna razsvetljava je eden največjih darov civilizacije in električna žarnica jo je naredila poceni.

Parsonsova turbina je bila približno dvoodstotno učinkovita pri pretvarjanju energije gorenja premoga v elektriko. Danes je sodobna plinska turbina s kombiniranim ciklom 60-odstotno učinkovita.

V 20. stoletju se je pojavil samo en inovativen vir energije na količkaj večji ravni: jedrski. Razvoj jedrske energije je svarilna pripoved o tem, kako inovacija stopica na mestu ali celo nazaduje, če se zaradi regulacije ne more razvijati. Po neki oceni premog, na enoto energije, ubije skoraj dva tisočkrat več ljudi kot jedrska energija; bioenergija desetkrat več; plin štiridesetkrat; vodik petnajstkrat; solarna energija petkrat in celo vetrna energija ubije dvakrat več ljudi kot jedrska.

Plin iz skrilavcev je posebna zgodba o inovacijah. Ključni kraj za preboj hidravličnega drobljenja je bil geološki sklad skrilavcev Barnett Shale blizu Fort Wortha. Podjetnik George Mitchell in predvsem njegov zaposleni Nick Steinberger, ki je odkril leta 1998, nov postopek za pridobivanje plina iz skrilavcev, sta bila pomembna člena. Danes Amerika ni le največja proizvajalka plina na svetu, je tudi največja proizvajalka surove nafte, zgolj po zaslugi revolucije v hidravličnem drobljenju skrilavca. Pionirji hidravličnega drobljenja so porabili neznanske vsote sposojenega denarja, preden jim je postopek začel prinašati dobiček.

 Javno zdravje

Cepljenje ponazarja skupno značilnost inovacij: da njihova uporaba pogosto prehiteva razumevanje. V vsej zgodovini so nove tehnologije in inovacije uspešno uporabljali, ne da bi znanstveno razumeli, zakaj delujejo.

Taki so primeri cepljenja proti črnim kozam, poskusi Pasteurja in vpeljava kloriranja vode, ki je pomagala proti boleznim, ki so se prenašale preko pitne vode. Prav tako sta tudi Kendrickova in Elderingova uspešno zajezili širjenje oslovskega kašlja.

Tudi odkritje Alexandera Fleminga je plod naključja. Penicilin je odkril, ker je pustil bakterijsko kulturo v času, ko je bilo poleti nenavadno mrzlo. Toda Fleming je bolj znan tudi zaradi tega, ker ostali, ki so se recimo proizvodnje penicilina lotili kot zdravila za ranjene vojake – Ernst Chain, Howard Florey in Norman Heatley, niso ravno želeli publicitete.

Tudi otroška paraliza, ki se jo je lotila Bernice Eddy in malarija, ki so se jo lotili francoski znanstveniki v Burkini Faso leta 1983, sta zgodbi o inovacijah v zdravstvu.

Prevoz

Ideja, da bi parni stroj vlekel vozove po tirnicah ni bila nova v začetku 19. stoletja. Potrebna pa je bila prava infrastruktura. Tirnice. George Stephenson in njegov sin Robert sta zgradila in trasirala štiridesetkilometrsko železnico v Angliji.

Približno ob istem času so parni stroji prišli tudi na ladje. Toda šele v drugi polovici 19. stoletja in po izumu pogonskega vijaka, ki je zamenjala lopatasto kolo, so čezoceanski parniki izzvali jadrnice tako glede cene kot hitrosti.

Zgodba o motorju z notranjim zgorevanjem kaže običajne značilnosti inovacij: dolgo in obsežno zgodovino neuspehov; kratko obdobje, zaznamovano z večjo dostopnostjo zaradi sočasnega patentiranja in rivalstev; ter nato zgodbo o postopnih izboljšavah na podlagi poskusov in napak. Osrednji izum, ki je omogočil vzpon motorja z notranjim zgorevanjem je bil Ottov cikel kompresije in vžiga, štiritaktni ples. Ottova zaposlena Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach sta odšla od njega in začela razvijati avtomobile.

Letalski pionirji, kot Langley, so bili večinoma diletantski gospodje ali znanstveniki, ne pa praktični mehaniki. Izrazita značilnost bratov Wright je bila njuna predanost trdnemu delu. Ni bila sreča tista, ki jima je omogočila leteti; bilo je trdo delo in zdrav razum.

Hrana

Krompir je bil nekdaj inovacija v Starem svetu, saj so ga konkvistadorji prinesli iz krajev v Andih. Bil je najbolj produktivna med pomembnejšimi prehranskimi rastlinami. Na hektar zagotovi trikrat toliko energije kot žito. Krompir se je v začetku 17. stoletja hitreje širil v Indiji in na Kitajskem kot v Evropi. Zlasti se je dobro prijel v Himalaji.

Fritz Haber je leta 1908 odkril kako fiksirati dušik iz zraka za izdelavo amonijaka ob reakciji z vodikom in v navzočnosti katalizatorja pod velikim tlakom, velja za eno od ključnih inovacij vseh časov. Gnojila so pomenila velik napredek v razvoju človeštva. Brez stalnega dodajanja dušika, poljedelstvo ne more trajnostno hraniti ljudi. V zgodnjem 19. stoletju je svet odkril pravcato zlato žilo dušika, skupaj s fosforjem in kalijem. Pred obalo Peruja je bila debela plast prsti iz sivega gvana.

Marca 1909 je Haber opazoval tekoči amonijak ob poskusu z osmijem kot katalizatorjem. BASF-u je predlagal, da svojo idejo preveri na večji ravni. Carl Bosch je bil pri BASF-u vodja raziskav dušika. On je Haberjev izum spremenil v praktično inovacijo. Danes tovarne amonijaka porabijo trikrat manj energije kot v Boschevem času. Približno en odstotek svetovne energije se porabi za pridobivanje dušika, to pa priskrbi polovico vseh dušikovih atomov v hrani povprečnega človeka.

Raziskave na področju pritlikave pšenice so prav tako pomagale k reševanju problema hrane v svetu. Indija in Pakistan sta prav zaradi pritlikave pšenice (Borlaugove mehiške pšenice) postali samozadostni. Ta petdesetletna zgodba o tem, kako so pritlikave gene najprej odkrili na Japonskem, jih križali v Washingtonu, prilagodili v Mehiki in jih potem kljub ostremu nasprotovanju uvedli v Indiji in Pakistanu, je ena najbolj čudežnih zgodovini človeštva.

Izjemno uporabna znanstvena odkritja skoraj vedno spremljajo vroči spori, kdo si zasluži priznanje zanje. Za noben primer to ne velja bolj kot za zgodbo o CRISPR, genetski tehniki, ki je ugledala luč sveta leta 2012.

Nizkotehnološke inovacije

Indijci imajo devet številk 1-9 in z znakom 0, ki se v arabščini imenuje zefirum je mogoče zapisati katerokoli število. Jezik matematike je prišel do pravega izraza, ko je vanj vstopila nič pravi Robert Kaplan. Šele Brahmagupta je bil tisti, ki je okoli leta 628 začel uporabljati nič kot število in ne kot simbol nič.

Eno od zanimiv odkritij je tudi zavoj v obliki črke S ali U v odtočni cevi pod straniščem, da vonj ne more priti nazaj po cevi. Stranišče na splakovanje sta obdelala Alexander Cumming in Joseph Bramah.

Valovita pločevina je omogočila streho širokem številu revnih ljudi.

Prav tako je zanimiva zgodovina inovacije standardizacije zabojnikov za prevoz tovora. Malcolm McLean je bil eden od tistih v verigi, ki je to inovacijo spravil na stopnjo uporabnosti. Industrija se je na koncu ustalila pri 6 metrih in 12 metrih.

Zgodba o kovčkih na kolesih je zgodba pravega trenutka.

Komunikacije in računalništvo

Kljub slavi Bella in Graya pa je bil prvi izumitelj telefona verjetno Antonio Meuci, ki je že leta 1857 eksperimentiral z vibracijsko membrano in električnim magnetom.

Za radio je odgovoren Guglielmo Marconi. Leta 1895 je poslal signal treh Morsovih znakov čez hrib do svojega asistenta.

Kdo je izumil računalnik je zavito malo v skrivnost. Računalnik, kot ga poznamo, ima štiri glavne značilnosti: biti mora digitalen, elektronski, programljiv in splošno namenski. Imena kot so Zuse, Turing, von Neumann, Mauchly in Hopperjeva so pomemba v tej zgodbi.

Iskalniki so naslednja pomembna stopnja v razvoju tega področja.

Danes se navdušujemo na umetno inteligenco.

Prazgodovinske inovacije

Do pred 10.000 leti pred našim štetjem je bil svet globoko v ledeni dobi. S prevzemom poljedelstva ljudje niso spremenili samo genov žitnih rastlin in krav. Spremenili so tudi svoje gene. Morda je pretirano, če genetiko udomačitve štejemo za inovacijo. Inovacija je manj usmerjena in načrtovana. Večino inovacij predstavlja nenaključno zadrževanje različic v zasnovi.

Prvi izdelovalec lokov je imel čas, da je lahko eksperimentiral, ker so njegovi prijatelji nalovili dovolj rib, da so mu plačali izvajanje raziskav v okviru obrambnega proračuna.

Inovacije, kot so parni stroj in družbena omrežja, spremenijo kulturo. Ogenj je inovacija, ki je šla korak naprej in je spremenila človeško anatomijo.

Kuhanje predela hrano. Želantizira škrob in skoraj podvoji njegovo prebavno energijo. Denaturira beljakovine, energijo, ki jo pridobimo, če pojemo jajce ali zrezek, pa poveča za 40 odstotkov. Kuhanje je sprostilo možnost za večje možgane. Premik k večjim možganom in manjšemu črevesju je potekalo pred malo manj kot dvema milijonoma let.

Največja inovacija je življenje samo po sebi. Človek vsako sekundo svojega življenja prečrpa milijardo bilijonov protonov skozi membrane v tisočih bilijonih mitohondrijev, ki živijo v celicah telesa. Prenehanje protonskega gradienta je dejanska opredelitev smrti.

Osnove inovacij

Inovacija je skoraj vedno postopna, ne nekaj nenadnega. Vse so v bistvu isti pojav: evolucija. Dva razloga sta, zakaj jih kljub njihovi evolucijski naravi opisujemo kot revolucionarne dosežke. Človeška narava in sistem intelektualne lastnine.

V zgodovini inovacij so največjo razliko naredili ljudje, ki so našli načine, kako znižati stroške in poenostaviti proizvod. Angleška beseda serendipity, ki pomeni srečno naključje, je skoval Horace Walpole leta 1754. Uporabil jo je za opis slike, kjer so trije princi iz Serendipa, venomer znova po zaslugi naključij in svoje domiselnosti odkrivali pomembne stvari, ki jih niso iskali.

Roy Plunkett je leta 1938 po naključju odkril teflon, prav tako je po naključju Stephanie Kwolek razvila kevlar. Oba sta to storila v Dupontu.

Rekombinacija je glavni vir variacij, na katere se opira naravna selekcija pri razvoju bioloških inovacij. Spolnost dela evolucijo kumulativno in bitjem omogoča, da izmenjajo dobre ideje. Inovacije se pogosto zgodijo tam, kjer se srečujejo ljudje, v krajih s pogostim trgovanjem in menjavo.

Večina izumiteljev spozna, da morajo samo vztrajati pri poskušanju stvari. Toleranca na napake je zato ključna. Verjetno pomaga tudi določena igrivost. Inovatorji, ki se preprosto radi poigravajo s stvarmi, verjetneje najdejo nekaj nepričakovanega.

Če je napaka ključni del inovacije, potem je ena od največjih prednosti Amerike prišla iz njenega razmeroma popustljivega odnosa do poslovnega neuspeha.

Ena oseba naredi tehnološki preboj, druga ugotovi, kako to izdelovati, tretja pa, kako to narediti dovolj poceni, da se prime. Inovacije so ekipni šport.

Ko gledamo politično ureditev, se je izkazalo, da so razdrobljene politične oblike boljše kot enovita cesarstva. Najboljše pa so pritlikave mestne države.

Veliko rasti je v resnici krčenje. Veliko inovacij je usmerjeno v zmanjšanje porabe virov, ne povečanje. V 19. stoletju je ekonomist William Stanley Jevons odkril paradoks, ki se imenuje po njem – to je, da energijska varčnost vodi samo v porabo več energije. Na cenejša sredstva se odzovemo tako, da jih porabljamo več.

Ekonomija inovacij

Prvotne ekonomske teorije so popolnoma izpustile inovacije iz svoje razlage. Leta 1957 je Robert Solow ponovno izpostavil inovacije kot manjkajoči člen v ekonomski teoriji. Toda v njegove modelu so inovacije eksterne modelu. Kar pridejo.

Paul Romer je 1990 leta začel inovacije opredeljevati kot proizvod, nekaj kar je hkrati vir in rezultat gospodarske dejavnosti. Znanje je obenem javno dobro in začasno zasebno dobro. Proizvodnja znanja je draga, toda včasih se sama poplača.

V Britaniji se je pred kratkim pojavilo zagovarjanje nekakšnega kreativističnega pogleda na inovacije. Da so sad pametnega načrtovanja vlade. Vlada s financiranjem raziskav preusmeri energijo raziskovalcev v svoje cilje, ki se morda ne ujemajo s prednostnimi cilji industrije ali potrošnikov.

Pretvarjanje, da je vlada glavni igralec v tem procesu in da ta proces celo zavestno usmerja, je v bistvu kreacionističen pristop do v bistvu evolucijskega pojava.

Če vztrajamo, da je znanost pred tehnologijo, lahko delamo napako. Prav pogosto pride znanstveno razumevanje iz poskusa razložiti in izboljšati neko tehnično inovacijo.

Inovacije so lahko tudi nekoristne za navadne ljudi. Da bi inovacija prispevala k človeški blaginji, mora ustrezati dvema meriloma: biti mora koristna za posameznike in mora prihraniti čas, energijo ali denar pri izvajanju določene naloge.

Velika podjetja so pogosto nenaklonjena inovacijam, ker imajo interes za ohranjanje obstoječega stanja. Edina stvar, ki naredi veliko podjetje inovativno, je konkurenca.

Manipuliranje z inovacijami

Inovacije so nam dale sijajne stvari, včasih pa privabijo tudi manipulante. Ti včasih hvalijo neko inovacijo, čeprav vedo, da ne bo delovala. Drug tip zavajanja je navada razglašanja inovacije, še preden je ta pripravljena in čeprav morda celo veš, da ne bo nikoli pripravljena.

Arhetipski primer lažne programske opreme ali tako imenovane »vaporware«, to je napovedi o novi programski opremi, ki se vsakič razblinijo. Besedo vaporware je leta 1983 skovala Esther Dyson.

Inovacije ne morejo ljudem vsiljevati novih zamisli, če jih ti ne želijo.

Neuspeh je pomemben del inovacij. Amazon je dober primer neuspeha na poti do uspeha.

Lockheed Martin je leta 1943 odprl oddelek Advanced Development Programs, znan tudi kot skunkove delavnice, ki je omogočal visoko tvegano raziskovanje.

Upiranje inovacijam

Inovacije so vir blaginje, toda velikokrat nepriljubljene.

Ko se je kava začela uveljavljati, so jo večinoma prepovedovali. Predvsem vladarji, ki so se bali njenega združevalnega učinka, ko so ljudje debatirali ob tem ko so se družili ob pitju kave.

Ko se je pojavila margarina, se je mlečna industrija močno trudila, da bi jo označila za škodljivo.

En način, po katerem previdnostno načelo preprečuje inovacije, je oteževanje izvajanja poskusov na stopnji razvoja med prototipom in praktično uporabo.

Zgodba o prenosnem telefonu je zgodba, ko je birokratsko zavlačevanje, podprto z močjo igralcev v fiksni telefoniji, zamaknilo njegovo uporabo.

Na glede na to, kaj pozitivnega bo GDPR dosegel, bo inovativnim manjšim podjetjem preprečil vstop na trg in onemogočil, da bi izzvala velike tehnološke korporacije. Kot vedno gredo predpisi na roko že obstoječim velikim igralcem na trgu.

Intelektualno lastnino – patente in avtorske pravice – se upravičuje z razlago, da spodbuja vlaganja in inovacije. Dokazi jasno kažejo, da intelektualna lastnina sicer malo pomaga, vendar tudi ovira in neto učinek je odvračanje od inovacij.

V znanosti davkoplačevalci plačamo za večino raziskav, toda rezultati so skriti za visokimi zidovi plačevanja vsebine v strokovnih revijah, ki jih obvladujejo tri zelo dobičkonosna podjetja  – Elsevier, Springer in Wiley.

Tudi za patente ni nobenega dokaza, da povečajo število inovacij. Če nekaj izumiš, dobiš konkurenčno prednost prvega na trgu, kar navadno povsem zadošča, da ti prinese znatno nagrado. Patenti so navadno naklonjeni izumom, ne inovacijam: odkrivanju novih načel, ne pa prilagajanju naprav trgu.

Sredi prvega desetletja 21. stoletja je Thiel pripomnil, da so živeli v svetu, v katerem so bili biti neregulirani, atomi pa regulirani.

Ključni pojem v proučevanju inovacij je Baumolova stroškovna bolezen. To pomeni, da inovacije v enem sektorju zvišanju stroške proizvodnje in storitev v drugem.

Težava inovatorjev, k gledajo kako jim denar usiha, ko poskušajo neko inovacijo spraviti na trg, ni toliko v tem, da regulatorji rečejo ne, ampak, da potrebujejo celo večnost, da rečejo da.

Inovacijska lakota

Glavna sestavina v skrivnem soku, ki vodi do inovacij, je svoboda. Svoboda izmenjavati zamisli, eksperimentirati, snovati, vlagati in propasti.

Avtor meni, da bi do leta 2050 lahko zajezili naraščanje alergij in avtoimunskih bolezni. Prav tako bi se lahko pokazale izboljšave v prometu in se spremenili odnosi med vlado in denarjem z uporabo kriptovalut. Lahko bi obnovili ekosisteme v morju in deževnem gozdu. Tudi na področju energije bi lahko prišlo do velikih sprememb.

Toda nekateri menijo da inovacij ni več, temveč, da se njihovo število celo manjša. Število novih podjetij v ZDA se manjša iz 12 % na leto na 8 %. Na seznamu 100 najbolj vrednih evropskih podjetij ni bilo nobeno ustanovljeno v zadnjih štiridesetih letih.

Nobenega dvoma ni, da bo Kitajska podkurila pod kotlom inovacijskega stroja. Kitajska dela žabje poskoke. Kitajski podjetniki so predani delovnemu tednu 9-9-6, do devetih zjutraj do devetih zvečer, šest dni v tednu.

Toda če bomo odvisni od Kitajskih inovacij, to ne bo lep svet. Potencial je morda tudi v Indiji ali Braziliji. Znoj, ne navdih, je tisto, kar je večina Zahoda pozabila ali prepovedala. Inovacija je otrok svobode in mati blaginje.