Home > Poslovno svetovanje > Eamonn Butler: Zgoščeno Bogastvo narodov in neverjetno zgoščena Teorija moralnih občutij

Eamonn Butler: Zgoščeno Bogastvo narodov in neverjetno zgoščena Teorija moralnih občutij

Avtor poskuša klasično delo Adama Smitha Bogastvo narodov povzeti v kratki obliki, saj ve, da v današnjem času, ki zahteva učinkovitost, povzetki lahko imajo svojo vrednost. Povzetki pa nosijo seveda tveganje “napačne interpretacije”. Toda glavne ideje Adama Smitha so bile povzete že tolikokrat, da obstaja malo morje interpretacije, pravih in napačnih. Za skok v misel Adama Smitha pa je knjiga “učinkovita”.

V knjigi je opisanih par osnovnih idej, ki so pomembne za Smithov opis delovanja ekonomije. Prvo je pomembna definicija, da za Smitha bogastvo ni opredeljena z vrednostjo menjalne valute – naj si bo to denar ali zlato, temveč s tem, kaj lahko za to dobiš. Bogastvo naj bi bila količina dela drugih, s katero lahko razpolagamo ali jo kupimo.

Za razvoj narodov je tako pomembno, da izboljšajo učinkovitost proizvodnje. En način je specializacija. Specializacija pa potegne za sabo potrebo po sodelovanju. In tako pride do menjave. Kako daleč pa gre lahko specializacija in s tem obseg menjave pa je odvisno od trga in njegove velikosti. Večji je boljši.

Ko govorimo o stroških proizvodnje in posledično ceni produktov, pravzaprav govorimo tudi o treh virih prihodkov, ki so aktualni še danes:

  • Delo vloženo v proizvodnjo – to se danes odraža v plačah, kot nadomestilu za vloženo delo.
  • Dobiček, ki ga prinaša uporaba kapitala – tisti, ki zagotovi kapital za proizvodna sredstva, želi imeti donos na ta kapital – to bi danes lahko opredelili kot dividendo ali obresti, če se posel financira s krediti.
  • Rente – ta element je vstopil v proces z vpeljavo zasebne lastnine in razdeljevanjem zemlje in virov, tudi danes je potrebno neke stroške vključiti v tako imenovane rentne stroške.

Urejanje vseh teh elementov in določanje njihovih vrednosti je tisto, kar Smith pripisuje sposobnostim delujočega trga, njegova znana “Nevidna roka”, ki pa jo sam le malokrat direktno omeni. Smith je bil zelo pazljiv v odnosu do monopola, saj naj bi ta v kakršnikoli obliki težil k rušitvi naravnih razmerij na trgu in zato je imel tudi precej odpora, do državnih posredovanj s posebnimi dovoljenji. Vlogo države je videl le kot infrastrukturno calico, ki zagotovi potrebne razmere za samostojno življenje “trga”.

Smith ima denar le za menjalno valuto, ki pa jih pripisuje možnost, da aktivira kapital in ga naredi bolj aktivnega. Zato banke vidi kot elemente tega gonila, vendar bi morale to početi le v okvirih, ki jih lahko kontrolirajo. Kot tveganje vidi možnost izdajanja zadolžnic preko vrednosti njihovih sredstev.

Na splošnem nivoju Smith tudi ceno kapitala in posledično denarja vidi kot element, ki se ureja tržno, torej če je denarja preveč v obtoku so obresti nizke, obenem pa se povečujejo cene, torej inflacija in s tem, se manjša vrednost denarja.

Glede trgovine in njenega razvoja prvo v mestih srednjega veka, kasneje pa med državami, vidi Smith tudi tu v mednarodni trgovini priložnost in ne nevarnost za države in tako carine pogojno dovoljuje le v primeru strateško pomembnih industrij.

Kot smo že dejali, vidi Smith vlogo države le v obrambni funkciji, zagotavljanju pravnega okolja za ekonomijo in da poskrbi za javna dela, ki ne morejo prinesti dobička posamezniku. Država naj bi se financirala preko davkov. Ti naj bi bili razdeljeni tako, da za tisto, kar se zagotavlja za vse in naj bi vsi imeli korist, bi šlo iz splošnega obdavčenja, tisto, pa kar naj bi nosilo korist le določeni skupini, pa bi se moralo obdavčiti konkretno skozi delovanje te skupine.

Načela obdavčenja naj bi bila:

  • Vsi naj prispevajo v skladu z dohodki in pod zaščito države.
  • Davki morajo biti določeni in ne poljubni.
  • Davki naj se pobirajo časovno primerno, takrat ko nastanejo ali je nastala okoliščina, da se lahko poravnajo.
  • Davki in njihovo pobiranje bi moralo biti enostavno, brez nepotrebne birokracije.

Imamo tri vrste davkov – zemlja, kapital in dobiček ter plače in dobrine (tu je Smith zagovarjal, da se luksuz obdavči bolj).

Glede moralnih občutij pa ima Smith pogled, da smo ljudje naravno empatični. Resnično krepostna oseba naj bi imela lastnosti preudarnosti, pravičnosti in dobrote. Smith vidi moralnost kot funkcionalen sistem, ki dobro deluje, če ga pustimo pri miru.