Home > Poslovno svetovanje > Zakaj se bojimo umetne intelligence? Ko informacije izrinejo zgodbo. Je svet pripravljen na resnico podatkov?

Zakaj se bojimo umetne intelligence? Ko informacije izrinejo zgodbo. Je svet pripravljen na resnico podatkov?

Svet informacij

Večina pogovorov o uvajanju novih tehnologij v poslovanje, se vrti okoli potrebe po spremembi poslovnih kultur v podjetjih. Večina člankov in predavanj govori o tem. Ko govorimo o transformaciji poslovanja, na podlagi uporabe novih tehnologij, kot so digitalne prakse, umetna inteligenca, avtomatizacija aktivnosti, IoT in ostalih, se večina aktivnih udeležencev teh procesov zaveda, da se bo okolje moralo spremeniti in da uvajanje novih pristopov, zahteva drugačno miselnost.

Kaj pa družba kot celota. Družba, ki ima težavo že z industrializacijo in izginjanjem prvinskega načina življenja, kot mu radi rečejo, tisti, ki jim ta svet ni všeč. Razvoj novih tehnologij, nosi v sebi spremembo ključnega parametra, ki nas kot družbo drži skupaj. Razblinja »zgodbo«, tisti prvinski element, ki združuje posameznike v širše kompleksne organizacije, ki jim daje smisel, ki »oplemeniti« realnost danega trenutka. Mnogi menijo, da razvoj tehnologij sicer nosi napredek, da pa le-ta ne bo vseobsegajoč, kajti ljudem še vedno ostajajo čustva in zato smo sposobni videti več, seči višje, delati bolje. Pa je to res? Ali zgolj verjamemo v »zgodbo«.

Kaj pa če ima Harari prav in smo ljudje le algoritmi in je življenje le procesiranje podatkov. Kaj, če nam bodo elementi umetne inteligence pokazali, da živimo le v zgodbi, ki smo jo kreirali in da naši podatki, kažejo drugačno realnost. In da bo ta realnost zahtevala drugačen pristop k sprejemanju odločitev, izvajanju naših aktivnosti, določanju naših ciljev. Skratka, da se bomo morali prevzgojiti za življenje v svetu transprentnosti, svetu brez »zgodb«.

Družba podatkov

Dve zgodbi iz mojega življenja, mi dajeta misliti, kako težak bo prehod v družbo podatkov. Prva izhaja iz moje provokacije, ko se spuščam v debato z ljudmi, da bi bil svet, kjer ljudje ne bi mogli lagati, veliko boljši, učinkovitejši in na dolgi rok naprednejši. Debata se vedno zapleta, ker ljudje izhajajo iz stanja, kakršno je danes in iščejo milijon razlogov, zakaj je »zgodbo« potrebno ohranjati. Večinoma trdijo, da resnica lahko povzroči večje bolečine, kot lahko prinese dobrega. Toda, kaj če je resnica vse kar obstaja? Kaj če bi morali ljudje najti način delovanja, ki bi se temu stanju prilagodil in bi enostavno delovali na podlagi parametrov resnice, ki bi nam bili dani. Seveda čar »igre in zgodb« bi malo zbledel, toda ne bi to nadomestila večja motivacija za ukvarjanje s pravimi stvarmi in občutek kontrole nad stvarmi, za katere bi lahko bili sigurni, da so to kar so.

Druga izhaja iz mojega nedojemanja prijateljeve razlage, da je nekdo dober človek, kljub temu, da mu par mesecev ni izplačal plače. Ne le-to; ker je imel rahle težave z igralništvom, je podjetje poskušal reševati na ta način, kar je prijatelj razumel in mu ni zameril, kajti človek je imel pač težavo. In smo spet pri »zgodbi«. Zgodbi, da ne glede na podatke, če ti nekdo krade s prijaznim obrazom, ga imamo raje, kot nekoga, ki nam daje, na način, ki smo ga mi definirali kot neprimernega.

Doba meritev

In potem smo v dobi, ko postaja vse merljivo, ko tehnologija vstopa v tradicionalna področja in umika meje nemogočega in neizvedljivega. In se debata začne vrteti o tem, ali je to napredek ali nevarnost za človeštvo. Kaj pa naša sprememba kulture, kaj pa naša pripravljenost na spremembe in sposobnost dojemanja, da se nam bo »zgodba« podrla. Kaj pa naš strah, da interpretacija ne bo več naša domena, temveč bo realnost definirana skozi luč informacij, ki ne bodo več redke in kompleksne, temveč jih bo veliko in bodo zelo transparentne. Seveda bodo poskusi »manipulacije s podatki« prisotni, tako kot so bili poskusi »manipulacij« skozi vso zgodovino. Toda dolgoročno se bo transparentnost povečala. Živimo v omejenem okolju našega planeta in z zmanjševanjem razdalj smo kreirali enoten sistem, kjer se enačbe na koncu morajo izziti, tudi če se vmes pojavijo odkloni. Toda za življenje v »odprtem« svetu podatkov, kjer bodo nove tehnologije izgradile platformo delovanja, ki bo temeljila na uporabi podatkov, bo družba morala v naslednjo zgodovinsko transformacijo in razvoj kaže, da se družba na koncu vedno prilagodi tehnologiji. Naj si bo to prehod v kmetijstvo, industrijo ali družbo potrošništva. In z družbo podatkov ne bo nič drugače. Vprašanje, ki si ga mora vsak sam postaviti je le, ali se boš spremenil ali boš spremenjen?