Home > Poslovno svetovanje > Ali Žerdin: Ujetniki omrežij; Priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom

Ali Žerdin: Ujetniki omrežij; Priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom

Trditev, da je šlo nekaj narobe zaradi omrežij, ni neresnična. Človek ne more živeti izven omrežij. Živimo na način, da smo v odnosu z ljudmi v svoji okolici. Omrežja niso vedno negativna, lahko skrbijo tudi za pozitivne aktivnosti.

Ko govorimo o družbi smo v zadnjem času govorili o razredih ali slojih. Omrežja na drugi strani lahko sestavljajo tako fizične kot pravne osebe. Lahko so gosta ali redka, imajo jasna srediča ali pa nimajo tako izrazitih. Njihovo raziskovanje je zahtevno, potrebno je veliko podatkov, oceniti moramo katere točke so pomembne, bolj v središču, bolj povezane, kakšni so odnosi, simetrični ali asimetrični. Slovenska znanstvenika Vladimir Batagelj in Andrej Mrvar sta ustvaril program za analizo omrežij Pajek. Analiza omrežij je soseda analize razredne strukture, soseda analize družbene elite, soseda teorije zarot. Toda pogosto se dogaja da precenjujemo moč omrežij, velja pa tudi obratno, da jih podcenjujemo.

Michael Schwartz je pionir raziskovanja ameriških korporativnih omrežij, v katerih je koncentrirana ameriška finančna in gospodarska moč. Leta 1969 so se ukvarjali z analizo ideje, da so ljudje iz zavarovalnic povezali svet financ z orožarsko industrijo. Ugotovili so, da so bile v središču ameriškega gospodarskega osončja banke, nato zavarovalnice in šele nato korporacije. Toda danes velike finančne korporacija ne dominirajo več v korporativnem omrežju. In zaradi tega je korporativni kapital tudi privolil v večjo regulacijo, saj je verjel, da s tem ohranja sistem kapitalizma. Kapitalistični razred potrebuje državo, da le-ta zavaruje kapitalizem pred njegovim škodljivim ravnanjem. Finančne naložbe so vedno neproduktivne, finančni kapital ni produktiven. Če temu dodamo še deregulacijo, potem zelo ozka skupina ljudi odloča, kam spraviti ves denar, ki ga po možnosti, še sami kreirajo. Če hočemo regulirani kapitalizem, potrebujemo tako kapital, ki je razredno organiziran in enoten in delavski razred, ki ima svojo moč. Najslabše je to, kar imamo danes. Nimamo kapitala, ki bi bil organiziran tako, da zagotavlja enotnost kapitalističnega razreda. In nimamo delavskega razreda, ki bi se bil sposoben organizirati za razredni boj.

Sociolog Philip Bonacich je že mnogo pred Zuckenbergom šolske letopise preoblikoval v omrežje in je pionir metodologije analize socialnih omrežij.

Ideja, da je piramida najboljša metafora za ponazoritev družbene strukture, je nastala na začetku 19. stoletja, v obdobju, ko so se Francozi in Angleži borili za prevlado v deželi piramid, Egiptu. Menda je družbo kot piramido prvi opisal, natančneje izrisal, ilustrator George Cruikshank. To naj bi storil 1824.

Znanstveniki, ki se ukvarjajo z analizo socialnih omrežij, namreč ne govorijo o vrhovih družbe ali družbenemu dnu, pač pa govorijo o jedrih, središču, periferiji. Uporabljajo podoben besednjak, kot ga je za opis svetovnega kapitalističnega sistema uporabil Immanuel Wallerstein.

Ko govorimo o omrežjih v gospodarstvu, lahko govorimo o omrežju direktorjev in o omrežju korporacij. William Domhoff, je trdil, da je pomembnejše omrežje posameznikov.

Leta 1882 je George Frederick Keller uporabil hobotnico za upodobitev kalifornijske gospodarske elite. Leta 1904 je Udo Keppler enako uporabil hobotnico, tokrat za Standard Oil. David Rockefeller je svoje omrežje gradil tudi s pomočjo skupine Bilderberg. Ta skupina je bila bolj ali manj ameriško evropska zadeva.  Leta 1973 je bila ustanovljena Trilateralna komisija, ki je vključevala tudi Japonsko in je bila ravno tako podporna organizacija za Rockefellerjeve ambicije. Rockefeller je gradil svojo zgodbo na ideji globalizacije, ideji svobodne trgovine, ki sega od atlantske Evrope do obal Pacifika. Eden ključnih mož Trilaterale je Henry Kissinger. Iz Slovenije sta znana člana Marko Voljč in Franjo Bobinac. Skupni člani Trilaterale in Bilderberg skupine so David Rockefeller, Lord John Kerry, Thomas Leysen, Mario Monti, Jean-Claude Trichet, zakonca Achleitner, brata Wallenberg, podjetja povezana s skupinama so Deutche Bank, Lazard, Grupo Pisa.

Caroll in Carson sta naredila analizo in povezala šest oseb s Trilateralo, Svetovnim gospodarskim forumom, Bilderberg, Mednarodno gospodarsko zbornico in Svetovnim poslovnim svetom za trajnostni razvoj. To so Bertrand Collomb, Percy Barnevik, Peter Sutherland, Etienned Davignon, Minoru Murofushi in Paul Allaire.

Rockefeller je gradil svoj vpliv z grajenjem osebnega omrežja. Imel naj bi podatke o 150.000 ljudeh, s katerimi se je srečal. To pomeni, da je moral 70 let vsak dan spoznati 7 novih ljudi.

V Sloveniji v času osamosvajanja so se razširile peticije in civilna zbiranja kot način odpora. Pomembni akterji tega početja so bili Tomaž Mastnak, Drago Rotar, Pavle Gantar, Matevž Krivic, Alenka Puhar, Marko Hren. Omrežja je raziskovala tudi služba državne varnosti. France Bučar je bil najpogosteje omenjana osebnost.

Eden od primerov da imajo lahko tudi omrežja šibkih povezav lahko moč, kot je to opisoval v članku leta 1973 Mark Granovetter, je bila zmaga Drnovška nad Markom Bulcem. Bulc je bil vpet v omrežje krepkih povezav, Drnovšek pa v omrežje šibkih povezav. Granovetter je raziskoval, da so ljudje službo ponavadi dobili preko znancev in ne prek tesnih prijateljev. Tesni prijatelji praviloma poznajo skoraj iste ljudi, kot jih pozna iskalec službe. Če pa nekdo išče službo preko znancev, bodo ti o možnosti zaposlitve neobvezno poizvedovali v svojem okolju, v svojem omrežju, ljudi iz tega omrežja pa iskalec ne pozna.

Drnovšek je kasneje svojo kariero gradil na zgodbi, da je lahko most med levico in desnico. V omrežju je most tista točka, ki povezuje dve sicer ločeni podomrežji. Tako v vojni kot v miru so mostovi strateške tarče. LDS je tudi v njegovem času gradil mrežo svojih ljudi v gospodarstvu.

Gradnja zgodbe o Udbomafiji in omrežju, katerega središče naj bi bil Milan Kučan, naj bi temeljila na omrežju, ki je bilo shranjeno na disketi v datoteki ML4SV.DOC, v kateri naj bi bilo zbrano 577 ljudi. Poleg Kučana naj bi bili v omrežju tudi Drnovšek, Kocjančič, Rupel, Gaspari, Voljč, Školč, Rigelnik in Bavčar.

Vsak človek ima nekaj identitet – družinsko, poklicno, religiozno, kulturno, prostočasno. Vsaka identiteta predstavlja tudi vpetost v neko omrežje. Vpetost v omrežja ni statična. Družinska omrežja so bila dominantna v zgodovini. Delovna omrežja so pogodbeno in pravno regulirana.

Za doseganje dramatičnih učinkov delovanja omrežij velikokrat uporabljajo hobotnico. Toda hobotnica je večinoma simbol zarote, ne mafije. Hobotnico je leta 1912 Owen Crozier uporabil za kritiko načrtovane ustanovitve ameriške centralne banke. Emile Zola je hobotnico uporabil v povezavi z militarizmom. Uporabljena je bila tudi za izris moči prostozidarjev. Josef Plank, nacist, jo je uporabil na način, da je imela nad glavo Davidovo zvezdo, obraz Churchilla in je objemala svet. V James Bondu je Spectre kriminalna organizacija s simbolom hobotnice.

Če se vrnemo v Slovenijo, naj bi udbomafijska hobotnica posledica združitve tajne policije in kriminalnih elementov pri tihotapljenju cigaret in drugih dobrin. Imeli naj bi številne tajne račune v Švici.

David Graeber je anarhist in aktivist in znanstvenik na LSE. Njegovo glavno delo je delo o dolžniških razmerjih. Že 5000 let naj bi gradnjo človeških družb kreirali nastanki dolžniško-upniških razmerij. In denar naj ne bi bil nič drugega kot orodje za njihovo urejanje. Človeška omejitev naj bi bila 150 točk omrežja. Če to prevedemo v binarne odnose je to 11.175 binarnih odnosov.

Okrog leta 1950 naj bi Jacob L. Moreno s sociometrijo vzpostavil temelje metodologije za sodobne analize socialnih omrežij. Toda človek je odnose v okolici raziskoval že veliko pred tem. Že v davnini. Odnose je rekonstruiral skozi izkustvo, no vsaj tiste bližnje. Tiste bolj oddaljenje pa z orodjem imenovanim opravljanje. To je po eni strani širjenje informacij, po drugem pa zbiranje podatkov. Prvobitna ekonomija je temeljila na zaupanju, da bo dolg vrnjen. In ko je število dolžniških razmerij rastlo in preseglo magično mejo 150 je bilo potrebno najti nov način zapisovanja. Tudi pisava in številke, naj bi nastale v tem duhu.

Margaret Thacher naj bi dejala, da ne obstaja družba, da obstajajo le kompleksna omrežja interakcij. Thomas Mann je to razširil v duhu tega, da je družba mnoštvo prekrivajočih se omrežij moči.

Ko je prišlo do menjave oblasti v Sloveniji leta 2004, je prišlo tudi do sprememb na gospodarskih pozicijah. Janšo je bolj od tega, kaj je levo in desno, kaj je konservativno in kaj napredno, zanimajo realni vzvodi družbene moči. Realni vzvodi družbene moči so finance, vojska, policija, tajne službe, informacije, mediji in centri gospodarstva. In ko je politična oblast pridobila v roke vzvod, ki je omogočal prodor v gospodarsko omrežje, se je druga stran začela truditi pridobiti boljše vzvode. Lastniški odkupi podprti z bančnimi krediti, so bili en način, kako priti nazaj do kontrole.

Eden od projektov, ki je prav tako kazal znake delovanja omrežja, je bil projekt TEŠ. Tam so se združili interesi direktorja Rotnika, sindikata, šaleška lokalne politike (tako SDS kot SD), dobaviteljev premoga (indonezijski premog je skoraj kot diamant), Francije in Alstoma, projektantov (Peter Kotar je delal tako za Alstom kot za Šoštanj), svetovalcev. Omrežje pa je dobilo z imenovanjem Rotnika na čelo upravnega odbora Soda še incestuozno dimenzijo.

Ko govorimo o elementih dobrega omrežja, so telefonske številke korelat socialnega kapitala. Ko gradiš omrežja je dobro imeti »habibije«, to so ljudje, ki imajo svoje omrežje, a se ta na neki mreži blago prekrivajo s tvojimi. Omrežja lahko razdelimo na tiste, ki temeljijo na egoizmu in tiste, ki temeljijo na altruizmu.

Omrežja so prišla tudi v vojaške doktrine in strategije, saj so moderne vojne prinesel ne le boj države proti državi, temveč tudi proti ohlapnim uporniškim omrežjem. Leta 2006 sta David H. Petraeus in James F. Amos sta ta del vključila v novi terenski priročnik, Field Manual 3-24. Na moč vojaško-industrijskega kompleksa je opozarjal tudi Einsenhower.