Home > Kadri > Malcolm Gladwell: Prebojniki

Prebojniki

Ta knjiga govori o prebojnikih, moških in ženskah, katerih dosežki so neobičajni. Pri preučevanju življenj izjemnih ljudi med nami – izurjenih, nadarjenih in zagnanih – avtor skuša dokazati, da je z razlagami o uspehu nekaj narobe. Te razlage se večinoma usmerjajo na osebne značilnosti, toda avtor pokaže, da temu ni vedno tako. Včasih ne šteje le to kdo so, temveč tudi od kod so.

Okoliščine

Kako so okoliščine pomembne avtor dokazuje na primeru profesionalnih igralcev hokeja v Kanadi, kjer dokazuje, da imajo tisti igralci, ki so rojeni blizu začetka leta prednost. To imenuje izkrivljena razporeditev. Ta se pojavi, ko so izpolnjeni trije pogoji: izbiranje, delitev na različne zahtevnostne stopnje in različnost izkušenj.

Naslednja okoliščina, ki jo mnogi poznajo pod imenom pravilo 10.000 ur, govori o tem, da tisti, ki so povsem v vrhu, ne garajo le bolj ali celo veliko bolj od vseh drugih. Garajo veliko, veliko bolj. 10.000 ur je meja, pri kateri se razvije mojstrstvo.

Naslednji primer, ki ga avtor obravnava je primer uspešnih fantov v razvoju programske opreme. Eden je Bill Joy – soustanovitelj podjetja Sun, drugi Bill Gates. Prvi je imel v Univerzi v Michiganu dostop do računalnika, kar je bilo v tistem času redko, drugi je imel dostop v šoli v Lakesidu. Oba sta tako imela za sabo 10.000 ur računalništva še predno sta zares uspela.

Prav tako so svojih 10.000 ur oddelali The Beatles, ki so med letom 1960 in 1962 v Hamburgu igrali dan za dnem. Ko so odšli tja, so bili na odru zanič. Ko so se vrnili, pa so bili zelo dobri.

Šteje pa tudi čas, čas priložnosti. V šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja je ameriško gospodarstvo doživelo morda največjo preobrazbo v zgodovini. Takrat so gradili železnice in nastal je Wall Street. In zmagovalci tistega obdobja so bili baroni, ki so se rodili med letom 1831-40. Tisti, ki so se rodili kasneje so jo zamudili, tisti, ki so se rodili prej, so bili prestari, njihov način razmišljanja je izoblikoval vzorec, ki je prevladoval pred državljansko vojno. Podoben vzorec pomembnosti letnice rojstva lahko vidimo v revoluciji osebnih računalnikov, kjer so se zmagovalci rojevali okoli leta 1955.

Lewis Terman iz Stanforda je najbolj znan po svoji študiji genijev (Genetic Studies of Genius), kjer je zbral 1470 otrok, katerih IQ je bil nad 140 in jih je opazoval skozi daljše obdobje. Terman je stavil, da bodo geniji največji prebojniki. Toda nadarjenost ni bila vedno garancija ta uspeh. Razmerje med uspehom in inteligenčnim količnikom velja samo do neke mere. Obstajajo dve vrsti testov, tisti, ki iščejo konvergenco in so po navadi kazalci formalnega intelekta in divergentni, ki kažejo stopnjo domišljije. Geniji znajo trpeti pri drugem testu.

Avtor na zgodbi Crisa Langana, izjemno pametnega mladeniča, ki pa se akademsko nikoli ni mogel prebiti, kaže na to, kako je potrebno za uspeh nekaj več kot intelekt. Z zgodbo o Oppenheimerju, ki je svoje uspehe dosegel ne le z intelektom, temveč predvsem s svojo sposobnostjo, da je kljub težavam, uspel doseči svoje. Psiholog Robert Sternber to lastnost imenuje praktična inteligenca. Ta naj bi zajemala to, da veš kaj reči, komu to reči, kdaj to izreči in kako to povedati z največjim učinkom. Ta vrsta inteligence ni povezana z analitično. Če je IQ do neke mere genetska značilnost, potem je družbena iznajdljivost znanje. Je sklop spretnosti, ki se jih je treba naučiti. Annete Laureau je v svojih raziskavah pokazala, da obstajat dve filozofiji starševstva, kar pomembno vpliva na sposobnost pridobivanja praktične inteligence. Starši iz srednjega sloja naj bi otroke vzgajali skozi intenzivno kultivacijo. Z njo naj bi spodbujali otroke ter jim pomagajo pri razvoju njihovih darov, mnenj in spretnosti. Revni starši pa uporabljajo strategijo doseganja naravne rasti. Kljub temu, da čutijo odgovornost do otrok, jim pustijo, da se razvijajo sami. Otroki srednjega sloja razvijejo občutek upravičenosti, ki je dobra podlaga za uspeh v sodobnem svetu.

Joe Flom, odvetnik iz New Yorka, je naslednji primer, ki ga avtor uporablja za prikaz pomembnih okoliščin za uspeh. Uspešnim ne uspe samim. Pomembno je, od kod prihajajo. Oblikujejo jih določeni kraji in okolja. Pri Flomu avtor pokaže, da so njegove slabosti, da je bil Jud in da ni imel dostop do velikih pravnih firm, bile odločilne za njegov uspeh. To pa zaradi tega, ker je s tem, ko je izpadel iz zasebnega kluba velikih firm, ki so se fokusirale na vrednostne papirje in davke za velike korporacije, dobil možnost, da se je ukvarjala s sodnimi postopki. Ker se do sedemdesetih let 20. stoletja firme med seboj niso tožile, to področje velikih ni zanimalo. Toda po sedemdesetih se je to spremenilo in ko so se začeli sovražni prevzemi, je postalo pomembno tudi področje pravdanja in boja za glasovalne pravice. In Flom je postal nekdo, ki je imel tega znanja na pretek. To nekako spominja na zgodbi o Billu Joyu in Gatesu, ki sta oba garala na razmeroma nepomembnem področju, dokler se ni zgodila revolucija na področju osebnih računalnikov in sta postala zvezdi.

Tudi pri Termanovih raziskavah lahko vidimo pomembnost okolja iz katerega izhajajo – srednji sloj je imel več uspeha. Vendar če pogledamo bolj natančno bi lahko potrdili tudi pomembnost obdobja in razdelili uspešne na tiste rojene pred 1911 in po 1911. Zaradi dveh dogodkov – depresije in vojne. Uspešni so bili za prvo prestari in za drugo premladi.

Ko avtor dokazuje, da je uspeh Judovskih zdravnikov konec 20. stoletja velikokrat povezan z uspehom njihovih prednikov v drugih industrijah, recimo tekstilni ali trgovini, ko so prišli v Ameriko. To povezuje s trdim delom, ki so ga bili pripravljeni vložiti in so tako vzgajali tudi svoje potomce. Delo je velikokrat nosilo tri elemente: avtonomnost, zapletenost ter povezanost truda in nagrade; kar je omogočilo element smisla v trdem delu teh generacij. In zaradi teh težkih začetkov je prišel uspeh tudi generacij za njimi. Uspeh ni nekaj naključnega. Porodi se iz predvidljivega in močnega spleta okoliščin ter priložnosti. Avtor pomen okolja in časa prikaže s primerom pisarne Wachtell, Lipton, Rosen in Katz. Vsi partnerji so rojeni med 1930 in 1931 in vsi so judovskega porekla in potomci generacij, ki so se borile za svoj prostor v novi Ameriki.

Kultura – tradicije in pogledi

Kultura časti je velikokrat kriva za burne reakcije članov določenih skupin in neracionalno početje, ki prehaja iz generacije v generacijo. Avtor kaže na primer iz apalaškega gorovja in pripisuje to vlogo izvoru ljudi iz tega področja. Izvor je škotsko-irski. In vzorci, ki so vladali na britanskem obmejnem področju, naj bi prišli z ljudmi iz teh področij tudi v Ameriko.

Hipoteza kulture časti trdi, da je pomembno od kod prihajaš in da se ta pomembnost lahko vleče skozi različne generacije. Kulturne dediščine so mogočna sila. Globoko so zakoreninjene in dolgo preživijo.

Geert Hofstede, ki je bil kadrovnik v IBM-u v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je razvil dimenzije, ki naj bi razlagale različne kulture. Lestvica individualizem-kolektivizem je ena dimenzija. Izogibanje negotovosti je druga in indeks odnosa do moči je tretja. Seveda Hofstede ne trdi, da lahko te dimenzije edine vplivajo na posameznikovo vedenje. Vsakdo ima svojo osebnost. Toda na površini jo prekrivajo nagnjenja, predpostavke in refleksi, ki nam jih daje zgodovina skupnosti, v kateri smo odraščali, te razlike pa so izjemno pomembne.

Avtor je skozi primer nesreče kolumbijskega pilota pri pristanku v Ameriki, dokazoval kako je različen odnos do indeksa moči v Ameriki in Kolumbiji, vplival na to, da je letalo strmoglavilo, ker se kopilot in pilot nista postavila zase napram kontrolorjem leta v NY.

Podoben primer opisuje avtor ob nesreči korejskega letala na Guamu, kjer kopilot ni dovolj odločno ukrepal proti pilotu. Tu vključi še dimenzijo komunikacije, kjer v zahodnem svetu velja, da je komunikacija usmerjena na sporočevalca in se mora on truditi, da prenese pomen, medtem ko je v veliko azijskih državah komunikacija usmerjena na naslovnika, on mora razumeti izgovorjeno.

Naslednji primer pomembnosti kulture in praks je primer razumevanja matematike. Azijske države so v tem elementu boljše od zahodne. Deloma je to posledica večje urejenosti številčnega sistema v Aziji, ker njihov jezik ima zelo kratke oznake za številke in izražanje ulomkov je v njihovem jeziku točno to kar ulomek dejansko je. Toda še bolj pomembna je kulturna lastnost, ki izhaja iz tradicije gojenja riža, ki je zahtevno delo in nauči te narode potrpežljivosti, ki je najpomembnejši element pri uspešnosti v matematiki. Schoenfeld temu pravi, da je odnos bolj pomemben kot sposobnost. Ker je bil sistem pridelovanja riža tako zahteven, je tudi sistem fevdalnega odnosa drugačen in temelji na fiksnih najemninah, ki omogoča, da imajo od boljšega uspeha, prednost kmetje sami. Izraz, če lahko 360 dni na leto vstajaš pred zoro, bo tvoja družina brez dvoma obogatela.

Priložnost je včasih povezana z okoljem iz katerega izhajaš, iz časa – rojstva ali obdobja, iz kulturnih prednosti, ki jih imaš, toda na koncu še vedno šteje tudi delo in če si kulturno bolje prilagojen, je priložnost večja.

Leave a Reply