Home > Športno svetovanje > Posamezniki > Kaj je dobro vedeti, ko se lotimo prezentacije?

Kaj je dobro vedeti, ko se lotimo prezentacije?

Kaj je dobro vedeti, ko se lotimo priprave prezentacije ?

Po tem, ko sem dobil dobronameren nasvet, da vizualizacija šteje in da imam veliko prostora na tem področju ter obenem nasvet, kako se stvari lotiti, sem sprejel eno boljših odločitev v zadnjem času. Kupil sem si tri knjige ter se spustil v svet raziskovanja vizualnega dizajna.

Priporočeni Show Me the Numbers od Stephen-a Few-a sta se pridružili še Stroytelling with data od Cole Nussbaumer Knaflic in Data for Executives od Nick Hobbie-a. Vse tri se veliko naslanjajo na največje mojstre tega področja, eden od teh je bil tudi Edward Tufte, ki je uvedel koncept data-to-ink ratio, ki pravi, da naj bo vsebina komunikacije namenjena predstavitvi podatkov (sporočil) in ne zapolnjevanju praznine. Dobro razmerje je blizu 1:1.

Elementi prezentacije in vizualizacije

Šest glavnih elementov dobre prezentacije ali komunikacije skozi prezentacijo je:

  • Razumevanje vsebine in sporočila, ki ga želimo podati
  • Izbira pravega vizualizacijskega orodja
  • Eliminacija nepotrebne navlake
  • Fokus pozornosti na elemente, ki jih želimo izpostaviti
  • Dizajnersko razmišljanje
  • Zgodba

Elementi vizualizacije, ki jih lahko uporabimo:

  • Tekst
  • Tabele
  • Grafi
  • Infografike
  • Zemljevidi

Tabele

Tabele uporabljamo, ko želimo:

  • Predstaviti individualne številke
  • Primerjati točne številke
  • Predstaviti natančne številke
  • Predstaviti številke, ki imajo več kot eno mero

Grafi

Grafe uporabimo, ko želimo govoriti o povezavah med številkami ali predstaviti kompleksne povezave. Tipi grafov so lahko:

  • Nominalni
  • Časovne serije
  • Rangiranje
  • Del celote
  • Odstopanja
  • Distribucija
  • Korelacija

Tabele nagovarjajo naš verbalni sistem, grafi naš vizualni. Tabele v prezentacijah niso najboljša izbira. Če želimo izpostaviti le podatek ali dva, razmislimo o tekstu.

Vrednosti, tekst in pozornost

Kvantitativne vrednosti lahko zapišemo kot:

  • Točke
  • Črte
  • Stolpci
  • 2-d oblike

Tekst uporabljamo kot podporno orodje za razjasnitev ali kot samostojni element, predvsem ko želimo poudariti manj kompleksna sporočila.

Za pridobitev in ohranitev pozornosti imamo 3-8 sekund. Ker je človeški spomin zelo omejen in v prezentacijah ciljamo na pridobitev pozornosti v fazi pred-procesiranja možganov, lahko uporabimo določene elemente, kot so:

  • Velikost in širina črt
  • Orientacija
  • Velikost
  • Okvirjanje
  • Barve – tip
  • Barve – intenzivnost

Gestalt

Če želimo razumeti, kako ljudje dojemajo vizualizacije, je dobro razumeti šest Gestalt principov, ki se naslanjajo na idejo, da je celota več kot vsota vseh sestavnih delov:

  • Bližina
  • Podobnost
  • Okvirjanje
  • Dokončanje
  • Kontinuiteta
  • Povezanost

Vizualizacija in popolnost

Glavni sloj prezentacije so podatki ali sporočila, drugi sloj so podporni elementi kot so podporne črte, oznake in ostali elementi in tretji sloj je ozadje.

Težimo k popolnosti, kot jo zapiše de Saint-Exupery: »Popolnost dosežeš takrat, ko ne moreš nič več odvzeti, ne ko ne moreš ničesar več dodati.«

Nekaj načel vizualizacije:

  • Barve ne smejo biti glavno sporočilo. Izogibajmo se »zebra« učinku in uporabi prevelikega števila barv. Poudarki se kreirajo z različnimi odtenki barve. Če je le možno uporabimo le eno glavno barvo in morda eno podporno.
  • 60-30-10 pomeni 60 % primarne barve, 30 % sekundarne in 10 % poudarjenega.
  • Odstranimo navlako. Če podporni elementi ne pomagajo pri sporočilu, ki ga želimo podati, potem jih odstranimo. Če je le možno poudarke kreiramo z uporabo praznega prostora. Črte, meje ali oznake, naj pripomorejo k jasnosti podatkov, če ne, potem jih odstranimo.
  • Večina kultur bere iz leve proti desni in od vrha proti dnu. Zato tako kreirajmo tudi potek naše predstavitve. Glavne stvari naj bodo na vrhu in na levi strani.
  • Naslovi so pomembni. Če je nekaj pomembnega lahko to tudi večkrat ponovimo. Naslovi, ki v sebi vključujejo aktivnost in ne opis, imajo večjo moč.
  • Poudarimo pomembno, odstranimo distrakcijo in kreirajmo hierarhijo podatkov (sporočil).
  • Niso vsi podatki enako pomembni. Ko ne potrebujemo natančnih informacij povzemimo. Če je nekaj potrebno, ni pa pomembno, to postavimo v ozadje.
  • Uporabimo velikost za poudarek pomembnosti.
  • Ne poudari več kot 10% teksta. Uporaba odebeljenega sloga je bolje kot podčrtovanje ali ležeče besedilo.
  • Nikoli ne uporabljajmo odebeljenega in ležečega sloga skupaj.
  • Ne obračajmo teksta. Že par stopinj odstopanja zmanjša zmožnost prebiranja za več deset odstotkov.
  • Nikoli ne uporabljajmo 3-d elementov v grafih.
  • Izogibajmo se pie-grafov.
  • V grafih naj bo širina stolpcev vsaj dvakrat toliko kot prazen prostor med stolpci.
  • Uporabljajmo nič kot začetno točko v grafih, da ne izgubimo perspektivo.
  • Ko imamo več serij podatkov, jih označimo.
  • V enem grafu uporabimo največ 4 serije podatkov.
  • Število kategorij ohranjajmo med 5-8 v enem grafu. Če jih potrebujemo več, razmislimo o večjem številu grafov, ki jih lahko predstavimo skupaj.
  • Če uporabimo konkretne in planske številke v enem grafu, jih ločimo s senčenjem.
  • Če imamo pozitivne in negativne vrednosti v enem grafu, potem to ločujemo z različnimi odtenki.
  • Če uporabimo le eno mersko enoto in je ta zelo vsakodnevna (recimo valuta), potem jo lahko zapišemo samo v vsoti in ne za vsak element posebej.
  • Uporabljajmo naravne inkremente (1,2,3…0,2,4,…0,5,10…0.25, 0.5,0.75,…) in ne ne-naravne (0,3,6,…).

Leave a Reply