Home > Razvoj družbe > Lewis Dartnell: Izvori

Zakaj je svet takšen, kakršen je? Vsaka kultura je razvila svojo lastno zgodbo o izvoru vse od »sanjskega časa« avstralskih aboridžinov pa do zulujskega mita o stvarjenju.

Stvarjenje

Človeška veja evolucijskega drevesa, imenovana homini, je del širše živalske skupine primatov. Vse velike spremembe v evoluciji homininov so se dogajale v Vzhodni Afriki. Ta predel sveta leži v pasu deževnih pragozdov okoli ekvatorja v območju Konga pa tudi Amazonke ter tropskih otokov v Južni in Jugovzhodni Aziji.

Zunanja koža Zemlje, zemeljska skorja, je kot krhka jajčna lupina, ki obdaja bolj vroč, mehkejši plašč pod seboj. Kadar se dve plošči zaletita ena v drugo vzdolž nečesa, kar imenujemo konvergentna meja tektonskih plošč, se mora eno od njiju vdati. Divergentne ali konstruktivne meje so mesta, kjer dve plošči vleče narazen.

Zadnjih petdeset milijonov let je zaznamovalo ohlajanje zemeljskega podnebja. Ta proces je dosegel vrhunec pred 2.6 milijona let. To ohlajanje je v večji meri povzročil trk Indije v Azijo in dvig Himalaje. Himalaja in Tibetanska visoka planota sta ustvarili močan monsunski sistem nad Indijo in JV Azijo. Ta sistem je tudi odtegnil vlago iz V Afrike in oslabil deževje tam. Pred približno 3-4 milijoni let sta Avstralija in N. Gvineja zdrsel severno in pri tem zaprli oceanski kanal – Indonezijski prekop in zamejili tok toplih južnotihomorskih voda proti zahodu. Tudi to je vplivalo na manj dežja v V. Afriki.

Pred približno tridesetimi milijoni let je nastala serija prelomnic – Vzhodnoafriška prelomnica. Dve razpoki je poplavila voda – Rdeče morje in Adenski zaliv. Prav tako se je odtrgal del kopnega iz Afriškega roga in je nastala nova tektonska plošča – Arabska. Stičišče Vzhodno-afriške prelomnice, Rdečega morja in Adenskega zaliva v obliki črke Y je znano kot trojno križišče in v njegovem središču je Afar. Tudi ti dogodki so vplivali na izsušitev V. Afrike.

Prvi nesporni hominin, z odkritimi fosili je Ardipithecus ramidus, ki je živel pred okoli 4.4. milijona let v dolini reke Avaš v Etiopiji. Pred dvema milijonoma let so te vrste izumrle in nastal je naš rod Homo. Homo habilis je bil eden od njih. Homo erectus, se je pojavil pred približno dvema milijonoma let v V. Afriki. Preko Homo heidelbergensisa in Homo neanderthalensisa se je pojavil Homo hapiens v V. Afriki pred dvesto do tristo tisoč leti.

Z okolijskimi spremembami v mnogo daljšem časovnem obdobju se je mogoče soočiti z evolucijskim prilagajanjem telesa in fiziologije vrste v več generacijah. Inteligenca je na drugi strani evolucijska rešitev za probleme v okolju, ki se spreminja hitreje, kot lahko naravna selekcija prilagodi telo.

Hitre spremembe v območnem podnebju okoli Velikega tektonskega jarka, so neposredno in dramatično vplivale na našo evolucijo. Pri tem sta pomembna dva specifična vidika kozmičnih okoliščin našega planeta: raztezanje zemeljske orbite okoli Sonca (izsrednost) in kroženje zemeljske osi (precesija).

Naša lastna vrsta se je iz Afrike razširila po svetu pred približno šestdeset tisoč leti.

Zdi se, da so si zgodnje civilizacije izbrale, da se bodo nagnetle v bližini tektonskih prelomov, že tisočletje preden so znanstveniki sploh identificirali njihov obstoj.

Kontinentalni klateži

Trenutno živimo v nenavadni geološki dobi. To je čas, ki je razpoznaven po ledu. Trenutno živimo v obdobju med ledenima dobama z razmeroma toplimi pogoji. Toda povprečni pogoji v zadnjih 2.6 milijona letih so bili mnogo bolj ledeni kot danes. Ledene dobe trajajo približno osemdeset tisoč let, premori med njimi pa petnajst tisoč let. Trenuten premor se je začel pred enajst tisoč sedemsto leti.

Razlog za te dobe je premik naklona Zemlje v odnosu do Sonca in v njeni orbiti. Orbita je elipsa. Na elipso vplivajo tudi gravitacijski učinki drugih planetov. Naklon pa niha med 22.2 in 24.5 stopinjami.

Ključni dejavnik, ki sproži ledeno dobo, ni kako mrzlo postane na Arktiki pozimi, temveč kako hladno je poletje. Jing-jang razdelitev sveta je taka, da ima severna polobla več kopnega in južna polobla več oceanov.

Človeštvo po svetu danes izhaja iz ene same množične selitve iz Afrike in ne iz več valov migracij ter verjetno tudi ne iz več kot nekaj tisoč izvirnih migrantov. Območje, kjer zdaj ležita Irak in Iran, je delovalo kot središče razseljevanja, od koder so migracijski tokovi vodili v Evropo, čez preostanek Azije in v Avstralijo in obe Ameriki. Ledena doba in posledično nižanje morske gladine omogočila, da je človeštvo poselilo Ameriki.

Naša biološka nagrada

Pred dvajset do petnajst tisoč leti so prekrivajoči se ritmi Milankovićevih ciklov začeli ponovno ogrevati severno poloblo. V S. Ameriki se je del vode ujel za slemenom odkrušenih kamnin. Toda ko je naravni jez popustil, je voda stekla čez Severozahodna ozemlja in se izlila v ocean in s tem dvignila nivo globalnih morskih gladin. To se je poznalo tudi v Levantu. V Levantu je nastala prva družba na svetu, ki je imela stalne naselbine. Ljudje, ki jih poznamo kot Natufijce. Ker je izliv jezera Agassiz v S. Ameriki napolnil Atlantik s pokrovom sladke vode, je to začasno ukinilo vzorec oceanske cirkulacije in Levant spremenilo v suho ozemlje.

V času pred enajst tisoč leti se je kmetijstvo razvilo na sedmih ozemljih po svetu – neolitska revolucija. Pojavilo se je v sahelskem pasu S. Afrike, v nižinah Mezoamerike, v andsko-amazonskem območju J. Amerike, v gozdnih predelih S. Amerike in na novih Gvineji.

Pšenica in ječmen v južni Turčiji in potem v Mezopotamiji. Na Kitajskem okoli Rumene reke sta bila kultivirana proso in soja. Okoli Jangce pa riž. V Ameriki so se pojavile buče. V Mehiki koruza. Krompir v Andih. V Novi Gvineji jam in taro.

Ljudje, ki živijo v stalnih naselbinah, so zmožni veliko hitrejše rasti populacije kot lovci-nabiralci. Produktivno kmetijstvo je poganjalo populacijski bum. Okoli 3800 let pred našim štetjem, pa je zaradi ohlajanja deževje spet postalo bolj nezanesljivo. Zato so začele nastajati naselbine. V Mezopotamiji je kmetijstvo porodilo prvo urbanizirano družbo na svetu.

Rojstvo civilizacij ni bilo odvisno samo od kultivacije rastlin, temveč tudi na udomačevanju živali. Psa so iz volka udomačili v Evropi pred več kot 18 tisoč leti. Ovce in koze so na Levantu pred več kot 10 tisoč leti. V istem času je bilo udomačeno govedo na Bližnjem Vzhodu in v Indiji. Prašič je bil udomačen v Evropi in Aziji pred 10, 9 tisoč let. Kokoši v Južni Aziji pred 8 tisoč leti. V Ameriki Lama pred 5 tisoč leti.

Imamo tri vrste sesalcev: sodoprsti in lihoprsti kopitarji in primati (APP). In za večino aktivnosti, ki so koristne ljudem smo izbrali lihoprste kopitarje.

Živinoreja ponuja povsem nove vire. To je bilo poimenovano »sekundarna revolucija proizvodov«. Mleko lahko prebavljajo le staroselske človeške populacije iz Evrope, Arabskega polotoka, Južne Azije in Zahodne Afrike.

Drugi pomemben element je bila uporaba živalske moči za transport in prenašanje tovora.

Živalska moč je vladala pri poganjanju civilizacij približno šest tisoč let, pred uvedbo fosilnih goriv med industrijsko revolucijo.

Premog, ki je poganjal industrijsko revolucijo, je ostanek prvobitnih dreves iz karbona.

Izkazalo se je, da so se tako naši predniki kot živali, ki so nam kasneje koristile, oboji razvili približno v istem času. V času PETM – paleocensko-eocenski termalni maksimum. Obdobje segrevanja.

Geografska prednost je nekaj, kar omogoča okoljem, da se bolj razvijejo. Evroazijska prednost je bila, da leži v enotnem geografskem pasu in so se lahko živali in rastline prenašale iz enega konca na drugega. V zadnjih časih prebivalstvo prevladuje na Kitajskem, Indiji in JV Aziji. Tu se kaže pomemben vpliv Tibeta. Kitajska želi nadzorovati Tibetansko planoto zaradi vojaškega pomena in vode. Tibetanska planota je vodni stolp cele regije.

Morja

Vodo so na zemljo prinesli kometi in asteroidi.

Morja lahko ščitijo pred invazijami ali izolirajo ljudi. V zgodovini so sprva velik pomen imela notranja morja. Recimo sredozemlje, kjer je nastala večina starih civilizacij.

Zgodovinske spremembe so nastajale z lomljenjem Pangee in izginjanjem oceana Tetida.

Pred vzponom islamske prevlade nad trgovskimi potmi po morjih okoli arabskega polotoka (Rdeče morje, Perzijski zaliv) je bila Indija dobro znana grškim in rimskim geografom, kakršna sta bila Strabon in Ptolemaj. Preteklo je skoraj tisoč let, preden so Evropejci ponovno zapluli v Indijski ocean.

Pot skozi Melaški preliv je bila ena izmed najpomembnejših vodnih poti vzhodne poloble. Mesto Malacca se je razvilo iz ribiške vasi v pomembno pristanišče med Malajskim polotokom in Sumatro.

Pomorske poti so ponavadi odvisne od stabilnosti njihovih morskih ožin. Najbolj strateško kritična ožina v današnji dobi nafte je Hormuška ožina. Le Savdska Arabija ima drugo možnost pošiljanja svoje nafte, kot čez to ožino.

Sestava tal vpliva še danes na politično sliko Amerike. V času krede je bila večina Amerike pod vodo in veliko zelje iz Apalačev je bilo odloženo na dno tega morja kot glina. Ta se je spremenila v skrilavec. Izraz črni pas je sprva veljal za rodovitno zemljo. V tem pasu je uspeval bombaž. Za njegovo obdelavo so bili potrebni sužnji. In ta demografska slika je ostala še danes.

Gradbeni materiali

Apnenec je sestavljen iz morskih bitij – numulitov. Grobovi faraonov so narejeni iz neštetih skeletnih ostankov ogromnega enoceličnega morskega bitja.

Eden od najstarejših gradbenih materialov je les. Potem je tu tudi glina. Zgodnji mestni prebivalci v Mezopotamiji, so živeli v svetu blata. Glina nam je omogočila tudi procesiranje hrane. Keramika nam je omogočala, da smo lahko izrabljali ogenj.

Na Zemlji obstajajo trije temeljni tipi kamnin in v zgodovini smo pri gradnji uporabljali vse tri vrste:

  • Sedimentne kamnine – peščenjak, apnenec in kreda.
  • Magmatske – granit.
  • Metamorfne kamnine – marmor in skrilavec.

Geologija je velikokrat videna v gradbene materialu. Geologijo smo si potegnili izpod stopal in jo nakopičili v stene, tako da bi lahko imel geolog že samo z ogledom fotografije tradicionalne zgradbe dobro predstavo o tem, kje je bila posneta.

Kovine

Kovine so bile v človeški zgodovini tako revolucionarne zato, ker ponujajo nabor značilnosti, ki jih ne zagotavlja noben drug material. Prva kovina, ki smo jo stopili za izdelovanje orodja in orožja, je bil baker. Njegov problem je da je precej mehek. Če ga pomešamo z drugo kovino in naredimo zlitino dobimo bron. Bakreno-bronasto obdobje je človeštvo zaznamovalo skoraj dva tisoč let, dokler ga ni nadomestilo železo.

Železo je bolj dostopno, vendar ga je tudi težje ločiti iz rude. Jeklo je zlitina železa z majhno količino ogljika. Naš moderni svet je zgrajen iz jekla. Železo je element zvezdnih smrti. Železno srce našega planeta generira zemeljsko magnetno polje.

V začetku zemljinega življenja ni bilo veliko kisika v ozračju. Modrozelene bakterije so bile prve celice s sposobnostjo fotosinteze in izpuščanje kisika v ozračje. Prvi porast kisika v ozračju (GOE – velika oksigenacija) se je zgodil pred 2,42 miljarde let.

Aluminij, ki smo ga odkrili kasneje je tudi pomemben in ga je težko pridobiti. V potrošniških napravah je danes 70 od 83 stabilnih elementov, ki jih poznamo.

Svilena cesta in evrazijski nomadi

Potek zgodovine v Evraziji sta določila dva dejavnika: trgovske poti na dolge razdalje in nomadska ljudstva.

V začetku našega štetja sta dve civilizaciji zaznamovali pola Evrazije – rimski imperij in Kitajska pod vladavino dinastije Han. Širitev obeh so zaznamovale naravne meje. Obe je povezala trgovina s svilo. Svilena pot se vije med gorovji in puščavami. In zato so bile kamele še kako pomembne. Bile so pomembne tudi za trgovino s kadilom, ki se je začel pred približno štiri tisoč leti.

Stepe niso ravno okolje, ki bi bilo primerno za življenje človeka, predvsem ker se temperature močno spreminjajo. Je pa zato tam veliko bolj domač konj. Vpliv stepnih ljudstev na civilizacije evrazijskega roba ni zajemal le neposrednih napadov. Kot nomadski pastirji so se nenehno selili. Kitajski zid so zgradili, da bi Kitajsko ščitil pred pritekanjem nomadov iz step.

Dva glavna dogodka v tem območju, padec Rima in zavzetje Azije s strani Mongolov, sta bila posledica nomadskih vdorov. Džingiskan in njegovi nasledniki so od leta 1206, ko je povezal plemena, napadli tako Kitajsko 1211, kot prišli pred vrata Dunaja. Kitajska pod dinastijo Juan in Kublajkan je bila mongolska država.

Mongoli so torej povezali Evropo in Kitajsko in ko je Črna smrt, ki je vzniknila v stepah, dosegla tako Kitajsko 1345 kot Konstantinopel 1347 in potem celo Evropo, pretresla temelje fevdalizma, je pomagala ustvarjati bolj mobilno družbo.

Globalni vetrni stroj

Doba velikih odkritij se je začela na Pirenejskem polotoku.

Ključno inovacijo, ki so jo razvili portugalski navigatorji, poznamo pod imenom volta do mar – obrat ali povratek morja. Da bi se z maroške obale ali Kanarskih otokov vrnili severovzhodno od Portugalske, so se obrnili proti zahodu, v širni Atlantik.

Leta 1434 je Gil Eanes s tehniko plutje s tokovi obplul rt Bojador. Bartolomejo Dias je za leta 1487 obplul Viharni rt tako, da se je obrnil stran od kopnega v širni ocean. Kasneje so preimenovali Viharni rt v Rt dobrega upanja.

Pogodba Alcacovasa iz let 1479, ki je končala vojno kastiljskega dedovanja, je Kanarske otoke predala Kastilji, medtem ko so Portugalci obdržali Madeiro, Azore in Zelenortske otoke. Gola zgodovinska sreča, Izabelina podpora – in pogodba Alcacovasa – so pomenile, da se je Kolumb svojega prečkanja lotil z otočja, ki slučajno leži v smeri vetrov, ki prihajajo iz Amerike. Prav tako sta Španija in Portugalska leta 1494 podpisalo mirovno pogodbo, s katero sta svet razdelili na portugalski vzhod in španski zahod po Tordesilljski meji.

Anglež pod Henrikom VII. so bili zaskrbljeni zaradi domnevne nove poti v Azijo, ki so jo odkrili Španci. Zato so odposlali Giovannija Cabota (John Cabot) na odpravo, ki je odkrila alternativno pot čez Severni Atlantik in je dosegla Novo Funlandijo.

Na koncu je Vasco da Gama leta 1497 našel tudi pot do bogastev vzhoda.

Vzorci vetrov, ki so omogočili vse te dosežke so posledice vzorca atmosferskega kroženja, dveh konvekcijskih tokov imenovani Hadleyevi celici. Ti dve ločuje ekvator in se vrtita v obratnih smereh. Pomemben element v celotni vetrovni sliki sveta je tudi Coriolisova sila. Katerikoli vetrovi, ki pihajo na severni polobli, so zaradi te sile preusmerjeni na desno, tisti na južni strani pa na levo. Tretji in zadnji par globalne cirkulacije zraka v zemeljski atmosferi sta dve Ferrelovi celici. Ti sta ponavadi statični.

Južni zahodniki so ponavadi močnejši od severnih ustreznikov in pomorščaki so to območje poimenovali rjovečih štirideset.

Praktično celote vetrovni vzorec na Zemlji je tako mogoče pojasniti s tremi preprostimi dejstvi: ekvator je bolj vroč kot pola, topel zrak se dviga in svet se vrti.

Potem pa so tu še monsunski vetrovi. Sezonski monsunski vetrovi nastanejo s temperaturnimi razlikami med različnimi celinskim masami in oceanom, ki jih obdaja. Zahodna Afrika ter S. in J. Amerika imata šibke monsune. Medtem, ko nad Indijo in Jugozahodno Azijo nastajajo najmočnejši. Ti so posledica Himalaje.

Trik pri navigaciji čez monsunska morja je, da počakate na sezonski obrat in nazaj odplujete bolj ali manj enako, kot ste prišli.

Tri izmed najpomembnejših morskih trgovskih poti so bile: pot manilskih galeonov, Brouwerjeva pot in atlantski trgovski trikotnik.

Panamska ožina je bila prepotovana leta 1513 – Španci. Leta 1520 je Magellan na poti okoli svet šel okoli Južne Amerike, skozi ožino, ki danes nosi njegovo ime. Španci so znanje, kako se vrniti vzhodno čez Tihi ocean nazaj do Amerik pridobili šele čez 40 let.

Pot manilskih galeonov, ki je omogočila trgovino med Manilo na Fillipinih in kolonijami Nove Španije v Acapulcu v današnji Mehiki in je najdaljša trgovska pot v zgodovini, je omogočila zamenjavo srebra za kitajske dragocenosti: svila, porcelan, kadilo, mošus in začimbe.

Leta 1611 je kapitan Nizozemske vzhodnoindijske družbe Henrik Brouwer mimo Rta dobrega upanja odplul bolj južno globje v zahodnike in se nato obrnil severno proti Javi. Ta pot je bila potem osnova za odkritje Avstralije. Nizozemci so potem ustanovili Džakarto kot svoj regijski center, obenem pa ustanovili Cape Town, kot postojanko za oskrbovanje pred njihovo daljšo potjo.

Atlantski trgovski trikotnik pa je povezoval Evropo, Afriko in Ameriko, da bi tešil nenasitno evropsko lakoto po poceni bombažu, sladkorju, kavi in tobaku.

Energija

Od srede sedemnajstega stoletja je začelo primanjkovati lesa in tako je bilo potrebno najti nov vir energije. Večino zgodovine so energijo zagotavljale človeške mišice. Alternativni viri so bili obnovljivi energijski viri kot sonce in voda. Vodno kolo je bilo izumljeno pred 2500 leti. Sončna je omogočala pridelovanje hrane, ki je hranila mišično moč. Toda ko je bila potreba večja smo pogledali pod površje in našli premog. Premog je izgradil moderni svet. Začeli smo pretvarjati termalno energijo v kinetično.

Pred 325 milijoni let je bilo obdobje, ko je nastajal premog, čas ko drevesna debla niso hotel strohneti. To je bilo obdobje formiranja Pangee.

Premogovniški polmesec, ki pokriva tako del Anglije, kot del severne Francije, Belgijo in nemško Porurje. In če gledamo politično sliko imajo v teh območjih še danes delavske stranke večjo moč. Zdi se, da se stara geologija globoko v podzemlju še vedno odraža v življenjih ljudi dandanes.

Danes je najbolj pomembna nafta zaradi zmagovalne kombinacije visoke energijske gostote, preprost prenosljivosti in relativne obilnosti. Večino nafte je nastalo v izginulem oceanu Tetida v dveh velikih valovih pred približno 155 in 100 milijoni let.

Del rešitve za našo trenutno ogljično krizo bo, da se vrnemo k tem starodavnim praksam, a s tehnološkimi izboljšavami. Naslednji korak je morda jedrsko zlivanje ali fuzija, energijski vir samih zvezd. Spajanje vodikovih atomov v helij.

Zaključek

Celotna zgodovina civilizacije je lep poblisk v trenutnem obdobju med ledenima dobama – prehodno obdobje podnebne stabilnosti. Močno smo spremenili svet, a takšno veliko premoč nad naravo smo pridobili šele pred kratkim. Zemlja je postavila prizorišče za človeško zgodbo in njene pokrajine in viri še naprej usmerjajo človeško civilizacijo. Zemlja nas je ustvarila.

Leave a Reply