Home > Kadri > Susan Cain: Tihi; Moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna molčati

Susan Cain: Tihi; Moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna molčati

Introverti in ekstraverti

Naša življenja bistveno zaznamuje tako posameznikova osebnost kakor tudi spolna ali rasna pripadnost. Edinstveni, najpomembnejši vidik osebnosti – “severni in južni pol temperamenta”, kot je zapisal neki znanstvenik – pa je tisti, po katerem se ljudje razvrščamo na spektru introvertnosti in ekstravertnosti.

Radi si zagotavljamo, da visoko cenimo individualnost, toda v resnici le vse prepogost občudujemo zgolj en tip posameznikov – tisto vrsto ljudi, ki se radi “izpostavljajo”.

Introvertnost – skupaj s svojimi sestričnami občutljivostjo, resnostjo in zadržanostjo – je dandanes drugorazredna osebna lastnost, nekje med razočaranjem in patologijo.

Introverti so usmerjeni v notranji svet misli in občutij, je govoril Jung, ekstraverti pa v zunanje življenje ljudi in dejavnosti. Introverti se osredinjajo na pomen, ki ga prepoznavajo v dogajanju okoli sebe, ekstaverti pa sami vstopajo v dogodke.

Introverti in ekstraverti se razlikujejo po stopnji zunanjih dražljajev, ki jih potrebujejo za optimalno delovanje. So pa nekatere stvari, ki za introverte preprosto ne držijo: beseda introvert namreč ne pomeni puščavnika ali ljudomrzneža. Introvertni ljudje prav tako niso nujno plašni.

Kot pravi Jung čistih ekstravertov ali introvertov preprosto ni. Če bi tak človek obstajal bi bil preprosto za umobolnico.

Ekstravertni ideal

Vzpon silno simpatičnega uspešneža

Dale Carnegi je na koncu svoje preobrazbe iz kmečkega fanta prek prodajalca v ikono javnega nastopanja ustanovil Inštitut Dala Carnegieja. Njegova zgodba je zgodba o vzponu ekstravertnega ideala.

Warren Susman govori o tem, da je Amerika prešla od kulture značaja h kulturi osebnosti. S tem pa je odprla Pandorino skrinjico osebnostnih strahov, ki jih bržkone nikoli več ne bomo obvladali.

Ko so Američani sprejeli kulturo osebnosti, so začeli opazovati način, kako jih doživljajo drugi. V novi kulturi osebnosti je postala najbolj iskana družbena vloga igralca. Gonilna sila take kulturne evolucije je bil ameriški industrijski vzpon. Najpomembnejši posel Američanov je posel.

Manjvrednostni kompleks je posledica tega razvoja.

Leta 1955 je farmacevtska družba Carter-Wallace na trg poslala zdravilo Miltown proti strahovom in na novo opredeljevala strahove kot naravno posledico družbe, ki je brezobzirna in hkrati neizprosno socialna. Od leta 1956 je zdravilo poskusil že vsak dvajseti Američan. Od leta 1966 je bil vsak tretji recept izdan za zdravilo proti strahovom.

Mit o karizmatičnem vodji

Industrija za samopomoč, ki jo stotisoči Američanov vsakoletno napajajo s svojimi srci, dušami in kakšnimi 11 miljardami dolarjev.

Tony Robbinson je primer izjemnega ekstraverta. Zanj je bistveno, da nastopa kot vsak dober prodajalec. Zares verjame v to, kar prodaja. In ljudi to prepriča, da kupujejo njegove izdelke.

Danes se nagibamo k temu, da verjamemo, da bomo z ekstravertizacijo postali ne le uspešnejši, temveč tudi boljši ljudje.

Harvard Business School je bila ustanovljena leta 1908. Bistvo vzgoje na Harvardu je v tem, da se voditelji naučijo delovati samozavestno in da se znajo odločati v situacijah, ko imajo na voljo le nepopolne informacije.

Na Kitajskem bolj poudarjajo poslušanje drugih ljudi, večji pomen ima postavljanje vprašanj, kot pa govorjenje in prepričevanje, tam dajejo prednost potrebam sočloveka.

Tihi in glasni ljudje imajo približno enak procent dobrih in slabih idej. Toda ponavadi zmagujejo samo glasnejši in prepričljivejši ljudje. Tako se v našem svetu dogaja, da se uveljavlja veliko preveč slabih idej, medtem ko je veliko preveč dobrih preprosto utišanih. Philip Tetlock je pokazal, da najslabše napovedujejo prav tisti, ki veljajo za najslavnejše in najbolj samozavestne. Tudi ameriška vojska pozna izraz za tak pojav: pravijo mu avtobus v Abilene.

Drucker je ugotovil, da je veliko dobrih direktorjev introvertov: Charles Schwab, Bill Gates, Brenda Barnes in James Copeland.

Adam Grant je postavil hipotezo, da ekstravertni voditelji povečajo učinkovitost skupine, pri čemer so njihovi sodelavci pasivnejši, medtem ko so introvertni voditelji učinkovitejši s proaktivnimi sodelavci.

Rosa Parks je govorila skozi svoja dejanja, Mojzes je govoril skozi svojega brata Arona, danes pa drugačen tip introvertnih voditeljev govori z uporabo interneta.

Odločnost gradi zaupanje, medtem ko omahovanje (ali že samo navidezno omahovanje) lahko ogrozi delovno moralo.

Sodelovanje ubije ustvarjalnost

Bilo je 5. marca 1975 v Menlo Parku v Kaliforniji, skupina inženirjev, ki so si nadeli ime Homebrew Computer Club, se je odločila, da bo naredila računalnik, ki bo dostopen običajnim ljudem. Skupino je opazil in se ji pridružil Stephen Wozniak. Deset mesecev po tem sta z Jobsom ustanovila Apple.

Med letoma 1956 in 62 so na univerzi Berkley izvedli serijo študij, ki so nakazovale na to, da so ustvarjalnejši ljudje v družbi bolj nagnjeni k introvertnosti. Način kako organiziramo delo v modernih ustanovah in novo skupinsko mišljenje pa nam kaže drugo zgodbo, delovna sila se organizira vse bolj timsko.

Delovna površina na zaposlenega se je iz 46 kvadratnih metrov skrčil na 18 od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do 2010, pravijo v podjetju Jones Lang LaSalle.

Skupinska miselnost je dobila največji zagon s pojavom spleta. Nadgrajena pa je bila še s korakom proti transparentnosti, začeli smo podirati meje ne le v virtualnem svetu, temveč tudi v resničnem.

Anders Ericsson psiholog pa govori o tem, da se le v samoti lahko resnično posvetimo namerni vadbi, ki jo opredeli kot ključ za doseganje uspehov.

Ugotovljeno je bilo, da pisarniški prostori brez predelnih sten zmanjšujejo produktivnost in močno ovirajo spominske zmogljivosti. Povezujejo jih z močno kadrovsko fluktuacijo. Znanstveniki vedo, da človeški možgani niso sposobni posvečati enako pozornosti dvema dejavnostnima hkrati.

Če je osebnostni prostor vitalnega pomena za ustvarjalnost, velja enako tudi za odsotnost pritiska vrstnikov. Alex Osborn eden od ustanoviteljev agencije BBDO si je izmislil koncept kreativne tehnike, ki jo je poimenoval brainstorming, postopek pri katerem člani skupine brez obsojanja drugih generirajo čim več takih idej in z njimi skušajo rešiti točno določen problem. Štiri pravil brainstorminga:

  • Ne sodi o idejah in jih ne kritiziraj.
  • Odvrzi vse pomisleke. Čim bolj divja ideja se ti porodi, tem bolje.
  • Kvantiteta rodi kvaliteto. Čim več idej proizvedeš, tem bolje.
  • Kombiniraj svoje ideje z idejami drugih članov skupine.

Osbornova ideja je genialna a ima pravzaprav samo eno napako. Ne deluje. Študije kažejo, da se učinkovitost zmanjšuje z večanjem skupine. Edina izjema so spletni brainstormingi. Psihologi imajo tri razlage za neuspešnost: socialna lenoba, blokada realizacije in strah pred ocenjevanjem. Psiholog Solomon Asch je izvedel vrsto poskusov o nevarnostih vplivanja skupine na posameznika. Njegovi eksperimenti so demonstrirali izjemno moč konformizma.

Tvoja biologija, tvoj jaz

Ali nam je temperament usojen

Čim bolj je reaktivna otrokova amigdala, tem večja je verjetnost, da bo višja frekvenca njegovega srčnega utripa, da bo gledal bolj z odprtimi očmi, da bo imel veliko bolj napete glasilke, da bo v njegovi slini več kortizola, da bo občutil večjo vznemirjenost, kadarkoli se bo soočal s čim novim in stimulativnim.

Vse to je odkril Jerome Kagan, v svojem preučevanju otrok. Kagan nam je dal do potankosti dokumentirane dokaze o tem, da je visoka reaktivnost ena od bioloških osnov introvertnosti.

Ali smo torej res rojeni z določenim temperamentom, ki mogočno oblikuje naše odrasle osebnosti? Toda Kagan je s časom malo spreminjal svoje ocene. Tako, da vprašanje ni tako enostavno. Ali je introvertnost le posledica visoke reaktivnosti ali posnemanja vedenja okolice, ali oboje?

Na usodo večine visoko reaktivnih otrok vpliva svet okoli njih.

Onkraj temperamenta

Dr. Carl Schwartz je bil Kaganov sodelavec in sedaj preiskuje odrasle Kaganove otroke in to s funkcionalno magnetno resonance preiskuje dogajanje v njihovih možganih. Znanstveno delo dr. Schwartza nam pokaže, da nas svobodna volja lahko pripelje daleč, vendar nas ne more brezmejno ponesti onkraj naših genetskih omejitev.

Potem ko razumemo pojma introvertnosti in ekstravertnosti kot preferiranje določene stopnje stimulacije, se šele lahko začnemo zavestno umeščati v okolje, ki je kot celota naklonjeno naši osebnosti. Vaša točka udobja je mesto, kjer občutite optimalno stimulacijo. Če razumete koncept točke udobja, lahko izboljšate svoje zadovoljstvo na prav vseh področjih življenja.

Ni pogumnejšega človeka od tistega, ki govori s trdim prepričanjem o stvareh, za katerimi dejansko stoji.

Franklin je bil politik, Eleanor pa je sledila svoji vesti

Elaine Aron je raziskovalna psihologinja, od svoje prve znanstvene objave leta 1977 je samostojno prenovila koncept, ki mu Jerom Kagan in drugi strokovnjaki pravijo visoka reaktivnost (včasih pa negativno inhibicija). Ona to imenuje senzitivnost. V njenih raziskavah je večina senzitivnih introvertov.

Večina visoko reaktivnih ljudi pri zardevanju najbolj sovraži dejstvo, da ga ni mogoče nadzorovati – toda prav zato je po drugi strani tako zelo družbeno uporabno.

David Sloan Wilson je pisal o živalih in o tem, da imajo drugačne preživitvene nagone in da je njihova uspešnost odvisna od okoliščin. Plašne živali manj pogosto in množično iščejo hrano, varčujejo z energijo, se zadržujejo raje kje na obrobju in imajo večje možnosti preživetja, kadar udarijo plenilci. Lahko govorimo tudi o kompromisnih teorijah revolucije.

V večini situacij ljudje pokramljajo zato, da bi bolj sproščeno vstopili v nov odnos – in šele potem ko je ta vzpostavljen, se lotijo resnejšega pogovora. Pri senzitivnih ljudeh pa se zdi, da gre to prav obratno. Oni »si privoščijo klepet šele po tistem, ko so temeljitejše delo v pogovoru že opravili.

Skrivnost zloma Wall Streeta in uspeha Warren Buffetta

Delovanje dopamina se razlikuje pri introvertih in ekstrovertih.

Dovzetnost za nagrade je znan psihološki pojav. Človek, dovzeten za nagrade, je izredno motiviran za iskanje nagrad, pa naj to pomeni karkoli. Od napredovanja v službi do zadetka na lotu ali prijetnega večera s prijatelji.

Finančna zgodovina je polna primerov, ko so njeni igralci pospeševali kadar bi morali predvsem zavirati. V vedenjski ekonomiji so že pred časom opazili, da se menedžerji, ko kupujejo družbe, lahko tako razgrejejo pri izigravanju tekmecev, da povsem ignorirajo signale, ki jih opozarjajo, da bodo naložbe boleče preplačali.

Ekstravertu si velikokrat močno dovzetni za nagrade, medtem ko so introvertni bolj pozorni na svarila.

Zadetost z nagrado je v povezavi z visoko stopnjo aktivnosti v strukturni mreži možganov, ki jo pogosto imenujemo tudi nagrajevalni sistem. Ta vključuje orbitofrontalno skorjo, nucleus accumbens in amigdalo. Dopamin je nagrajevalna spojina, ki se izloča v odziv na pričakovan užitek.

Zdi se, da introverti tudi lažje odložijo zadovoljstvo kakor ekstraverti, kar je ena od odločilnih sposobnosti v življenju. Introverti so narejeni za preverjanje, ekstraverti pa za odzivanje.

Einstein je rekel, da ni nič pametnejši od ostalih, da se le dlje ukvarja s problemi. Ekstraverti bodo bolj verjetno izbrali premočrten in nečeden pristop k reševanju problemov, na tej svoji poti bodo delali več napak, ko se jim bo problem zazdel pretežek ali preveč neprijeten, pa bodo kratko malo vse skupaj zavrgli. Introverti pa premišljujejo, preden začnejo delovati; temeljito prežvečijo informacije, z nalogami se dlje časa ukvarjajo, dlje vztrajajo, tudi če jim ne gre najbolje. In delajo bolj natančno.

Mihaly Csikszentmihalyi uvaja pojem zanosa. Bistvo zanosa je v opravljanju dejavnosti zaradi nje same in ne zaradi nagrade, ki jo prinese. Če ste introverti, uporabite svojo nadarjenosti in si poiščite zanos.

Imajo vse kulture svoj ekstravertni ideal?

Mehka moč

Srednja šola v Cupertinu je znana kot izjemno dobra šola v Ameriki, predvsem po zaslugi učencev Azijskega porekla, ki so tam v večini – 77 %. Zato velik belcev odhaja iz Cupertina, ker se bojijo, da bodo zahteve za njihovega otroka pretežke.

Kitajske otroke, ki so senzitivni in redkobesedni, označujejo kot dongši (razumevajoče), kar je ustaljen izraz pohvale. Z gledišča zahodnega človeka je težko razumeti, kaj je tako privlačnega v tem, da se podrejaš volji drugih. Toda to, kar se zahodnjaku zdi kot podrejanje, mnogi Azijci razumejo kot nekakšno osnovno vljudnost.

Čeprav je vzhodnjaški spoštljivi odnos občudovanja vreden in veličasten, pa isto velja tudi za zahodnjaško spoštovanje svobode posameznika, njegovega svobodnega izražanja in osebne usode.

Azijski starši tudi počasi ugotavljajo, da se ne izplača, biti tih in umirjen. Tako da spodbujajo svoje otroke, naj si jemljejo več besed in naj pogosteje sodelujejo v razpravah.

Mehke moči je povezano z vodenje po vodi namesto po ognju. Azijske kulture pogosto poznajo razne pretanjene načine, kako lahko dobiš, kar želiš. Ti načini niso vedno agresivni, lahko pa so nadvse odločni in spretni. Po tej pot se konec koncev kar veliko doseže. Agresivna moč človeka izmuči, mehka ga okrepi.

Gandhi je bil primer, ko je iz njegove plašnosti izšla njegova moč, da sprejem, čemur bi se drugi ljudje uprli. Samoobvladovanje je bila po njegovem mnenju ena njegovih najmočnejših lastnosti.

Kako ljubiti, kako delati

Kdaj bi morali delovati bolj ekstravertno, kot pa dejansko ste

Psihologi se sprašujejo ali obstajajo nesprejemljive osebnostne lastnosti ali pa se spreminjajo, odvisno od situacij, v katerih se ljudje znajdejo? Situacionistični pogled se je uveljavil leta 1968, ko je psiholog Walter Mischel objavil knjigo Osebnost in ocenjevanje.

Teorija svobodnih lastnosti pravi, da so tudi introverti sposobni delovati kakor ekstraverti, kadar je to v interesu dela, ki je zanje pomembno. Da bi to storili se morajo zatekati k samoopozrajanju in krepčilnim zatočiščem. Sporazum o svobodnih lastnostih priznava, da vsi ljudje kdaj pa kdaj delujemo tudi zunaj svojega značaja – a v zameno za možnost, da smo v preostalem času spet lahko zvesti sami sebi.

Komunikacijska vrzel

Če introverti in ekstraverti predstavljajo severni in južni pol temperamenta, pa se oba tipa pogosto privlačita, v prijateljstvu, v poslovnem svetu in še posebej v romantičnih zvezah.

Predsodek, da so introverti asocialni, ekstraverti pa prosocialni je napačen. Introverti so samo na različen način socialni kakor ekstraverti. Čemur psihologi pravijo potreba po bližini, to poznajo tako introverti kakor ekstraverti.

Tako kot poznamo moški in ženske pogosto različne načine reševanja konfliktov, jih poznajo tudi introverti in ekstraverti. Rezultati študij kažejo na to, da se prvi nagibajo k izogibanju konfliktov, medtem ko so drugi z njimi soočajo in se z lahkoto spoprijemajo tudi z bolj srboritim načinom nestrinjanja. Kadar imajo ljudje kompatibilne oblike konfliktov, je nestrinjanje med partnerjema lahko priložnost, da drug drugemu potrdita njun pristop.

Zanimiv poskus je bil narejen med pogajalci iz Azijske kulture in Izraelci. Za Azijce sta pomembna tako pristop kot vsebina. Za Izraelce pa je važna le vsebina pogajanja. Azijci pokažejo spoštovanje do sočloveka tako, da minimalizirajo konflikte, Izraelci pa nestrinjanje ne pojmujejo kot izraza nespoštljivosti, temveč kot znak, da se je nasprotnik zavzel in se s strastjo spoprijel  s svojo nalogo.

Introverti in ekstraverti imajo včasih občutek, da se medsebojno odbijajo, raziskave Avril Thorne, pa nasprotno dokazujejo, koliko lahko drug drugim dajo.

Čevljarji in generali

Dejstvo je, da so mnoge šole zasnovane za ekstravertni pouk. Introvertne otroke pa je treba poučevati drugače kakor ekstravertne.

Raziskave kažejo, da je približno tretjina do polovica ljudi introvertov.

Ljubezen je bistvena; družabnost je neobvezna. Odnosi osrečijo vsakega človeka, tudi introverte, vendar vedno dajte prednost kakovosti pred količino.

Zavedajte se tudi nevarnosti novega skupinskega mišljenja. Če vam gre za ustvarjalnost, naročite svojim zaposlenim, naj najprej samostojno rešujejo kak problem, preden si izmenjajo ideje. Kadar hočete dobiti pametno informacijo od množice, mnenja zbirajte individualno.

Leave a Reply