Home > Športno svetovanje > Posamezniki > Športni programi > Ocena stanja > Človeško telo – sestava

ČLOVEŠKO TELO – SESTAVNI DELCI

Človeško telo sestavlja 10 milijard milijard milijard atomov, ki se povezujejo v molekule in le te v celice, ki jih je v telesu približno 50 bilijonov. Za trdnost telesa skrbijo elektroni in električni naboji med njimi. Električni naboj skrbi za povezovanje delcev v telesu med seboj, močno reaktivni so prosti radikali, ki lahko na drugi strani poskrbijo tudi za poškodbe celičnih struktur v telesu. Zato govorimo o pomembnosti antioksidantov (vitamini C, E, koencim Q10, krom, selen), ki proste radikale nevtralizirajo z viškom svojih elektronov.

54 snovi naj bi bilo potrebno za delovanje človeškega telesa – 25 elementov, 19 vitaminov, 8 aminokislin in maščobni kislini. Glavni so kisik, ogljik, dušik in vodik, ki skupaj s kalcijem in fosforjem predstavljajo skoraj 99% teže telesa.

ČLOVEŠKO TELO – DELI TELESA

Človeško telo sestavljajo kot glavni gradniki mišice, kosti, maščobno tkivo (rjavo in belo – približno 30 milijard celic). V primeru, da je maščobnega tkiva preveč, nastanejo težave.

KRI

Kri je pomemben element telesne zgradbe. Njen volumen je približno 5 litrov. Od tega jo je v mirovanju okoli 3 litre v venah. Sestavljena je iz plazme in krvnih teles. Hematokrit je razmerje med njima. Trdni del – krvna telesa so sestavljena iz eritrocitov – rdečih krvnih telese in levkocitov – belih krvnih teles. Njuno razmerje je 99%-1% za eritrocite.

Moški imajo približno 75ml krvi na kg in hematokrit med 0,41 in 0,5. V kubičnem millimetre krvi je 5 milijonov eritrocitov. Vsak eritrosit vsebuje okoli 300 milijonov molekul hemoglobina. V eritrocitih enega decilitra krvi je 15 g hemoglobina. Ta količina pa veže nase največ 20 mililitrov kisika. Pet litrov na minuto zaokroži krvi po telesu.

Naloge kri

Glavne naloge krvi so podpora delovanja ledvic (filtracija), prebavnega trakta (prebava), mišic (fizično delo) in kože (termoregulacija).

Kri kroži po malem krvnem obtoku (pljuča) – iz desnega prekata (ventrikel) jo srce potisne skozi pljuča, da se obogati s kisikom, nato pride v levi preddvor, od tam pa preko levega perkata do arterij, ko zaključi velik krvni obtok po telesu pa pride spet nazaj v srce, v desno preddvor (atrij). V srcu se kri premika zaradi različnih tlakov – sistoličnega in diastoličnega.

Srce ima svoj utripni volumen, to je količina krvi, ki jo potisne z enim utripom. V mirovanju je le ta 70 ml na utrip. Pri fizičnem naporu pa vse do 220 ml. Ko je fizični napor največji lahko srce potisne celo do 40 litrov na minuto. Obenem pa ima telo tudi kisikov pulz, to je količina kisika, ki ga uporabi telo iz enega utripa. V mirovanju je to 4 ml kisika. Ob približno 60 utripih na minuto je to cca 250 ml na minuto. Pri naporih se lahko to poveča celo do 40 ml.

Športno udejstvovanje lahko okrepi srčno mišico do te stopnje, da se njene stebe odebelijo iz 1,2 cm na 2 cm in teža srca poveča iz 300 gramov na 500 gramov.

PLJUČA

Pljuča sestavljajo pljučni mešički, alveoli, ki imajo skupno površino okolo 100 kvadratnih metrov. Pljučna kapaciteta je približno 6 litrov, vendar se ga izdiha le 5 litrov, en liter ostane vedno v pljučih. Kljub temu ga v mirovanju izmenjujemo z enim vdihom le 0,5 litra. V šestih litrih, ki jih vdihnemo v minuti v mirovanju je le 1,2 l kisika, od tega ga le 250 ml vstopi v kri. Respiracija, ki je v mirovanju med 6 in 8 litri, se lahko poveča do cca 150 l/minuto, VO2max pa dosežemo nekje pri 135 l/minuto.

ČLOVEŠKO TELO – ELEMENTI SESTAVE TELESA

Kisik

Kisika je v telesu več kot 60%, ima pomembno vlogo predvsem pri pretvorbi hranil v energijo. Lahko rečemo da se pri oksidaciji v telesu sproži približno 5 cal na liter kisika.

Voda

Voda se nahaja znotraj (2/3, bogata s kalijevimi in magnezijevimi ioni) in zunaj celic (1/3 bogata s natrijevimi in klorovimi ioni) v telesu. Prehajanje se dogaja zaradi osmoze, voda vedno sledi natriju, najobilnejšemu elektrolitu.

Leave a Reply