Home > Digitalizacija > Thomas L. Friedman: Izravnavanje sveta, Kratka zgodovina 21. stoletja

Thomas L. Friedman: Izravnavanje sveta, Kratka zgodovina 21. stoletja

Svet naj bi šel skozi tri velike dobe globalizacije. Globalizacija 1.0 naj bi trajala od 1492 do približno leta 1800. Pri njej je šlo za države in mišice. Globalizacija 2.0 je trajala potem do leta 2000 in so jo deloma prekinjale svetovni vojni in ekonomska kriza. V njej so bile gibalo razvoja multinacionalke. Napajala se je z nižanjem stroškov prevoza in kasneje komunikacij. Okoli leta 2000 pa smo vstopili v Globalizacijo 3.0. Tu pa v ospredje vstopa posameznik. Ta globalizacija krči svet. Nastaja platforma ravnega sveta.
Elementi, ki so prispevali k nastajanju ravnega sveta so:
• Padec berlinskega zidu in prevlada osebnih računalnikov – padec berlinskega zidu je omogočil posameznikom, da so videli preko meja lastnih držav in s prihodom osebnih računalnikov, ki so jim omogočil, da so postali kreatorji lastnih vsebin, so posamezniki začeli pridobivati na moči in na dostopu do informacij.
• Razvoj spleta in pojav brskalnikov – svet se je povezal preko kablov in vsebin, ki jih je vsak lahko dal na voljo vsakemu in ta jih je lahko celo našel v poplavi dokumentov in vsebin. V času internetnega mehurčka so podjetja, ki so bila podprta z neverjetnimi količinami denarja, ki so pritekala v njih, gradila megalomanske mreže optičnih kablov, ki so zravnale svet. Še vedno je obstajala težava zadnjega kilometra, toda ogrodje je bilo postavljeno.
• Programska oprema za pretok dela – ne samo, da so posamezniki začeli ustvarjati svojo vsebino in da so lahko objavljali to vsebino in komunicirali z oddaljenimi kraji, tehnologija je začela z uvajanjem standardov povezovanja omogočati da so si začeli deliti tudi delo. Standardi kot so HTML, HTTP, TCP/IP, XML in SOAP, so omogočili da so se razvile platforme za potek dela, s katerimi so lahko naloge izvajali tam, kjer je bilo to najbolj učinkovito. Naenkrat so se pojavili igralci, ki niso ponujali več programsko opremo, temveč samo še storitev, ki so jo podjetja potrebovala.
• Spletno objavljanje, izkoriščanje moči skupnosti – če so prvi trije elementi omogočili, da se je razvilo ogrodje za krčenje sveta, so se na tem ogrodju razvijale dodatni elementi, ki so spreminjali svet, kot je obstajal do takrat. Eno takih je spletno objavljanje, ki dvigne aktivnostni element posameznikov na no nivo. Gibanje za odprto kodo, bloganje in poddajanje ter Wikipedia so le nekateri načini, kako posamezniki postajajo kreativni kreatorji in ne le opazovalci.
• Zunanje izvajanje (Y2K) – Indiija je kot država, ki je izkoristila uporabo infrastrukture, ki je ostala po poku pikakomov, s svojo izšolano delovno silo, ki je znala angleško, postala glavno področje, kamor so multinacionalke pošiljale svoje digitalne potrebe in nazaj dobivale poceni storitev. Svoj glavni moment je doživela ob prehodu tisočletja, ko je bilo potrebno veliko število izobraženih programerjev, da rešijo problem prehoda ur iz 99 na 00 in le v Indiji so lahko podjetja našla dovolj kadra, da so opravili vse zahteve. Od takrat naprej in še posebej po poku pikakomov, ko so podjetja imela na voljo manj denarja za razvoj, je Indija, ki je imela pozitivno referenco iz Y2K, postala glavno področje za zunanje izvajanje.
• Selitev proizvodnje – teči z gazelami. Kitajska je s svojim vstopom v STO premanknila težišče proizvodnje industrije in postala ne le proizvodni gigant, temveč začela postajati kapitalistično usmerjena gigantska ekonomija, ki si želi, da bi na koncu njena podjetja tudi kreirala in dizajnirala svoje produkte in jih ne le proizvajala.
• Vzpostavljanje nabavne verige – Wall-Mart model, ki skozi optimizacijo ponudi vsakemu vse iz celega sveta.
• Notranje izvajanje – fantje iz UPS-a so razvili ne le najmodernejši logistični sistem, temveč so v ravnem svetu ugotovili, da lahko ponudijo to kot storitev drugim podjetjem in jim z analizo in rekonstrukcijo prilagodijo njihove ali celo ponudijo svoj sistem kot notranjo storitev.
• In-formiranje – iskalniki Google, Yahoo in MSN so ponudili dostop do vsega znanja, vsem, povsod.
• Steroidi – digitalni, mobilini, osebni in virutalni. Infrastrukturni pospeševalci, ki zgornje pojave samo pospešujejo. Hitri računalniki, napredek v sporočanju in izmenjavi datotek, VOIP, video konference, računalniška grafika in brežične naprave in tehnologija.
V času trojne konvergence, prehoda iz vertikalnega ustvarjanja vrednost v bolj horizontalnega, pojavljanja novih poslovnih modelov in vključitev v poslovni svet ravnega sveta ljudi iz Kitajske in Indije, so se stvari začele drastično spreminjati.
Ko se svet ravna in se spreminjajo elementi, ki smo jih poznali, se mora prilagoditi tudi infrastrukturo, tako politična kot gospodarska in družbena. Temu pravimo obdobje velikega urejanja. Prevladovalo bo sodelovanje in povezovanje.
To spreminjanje in urejanje prinaša tako grožnje kot priložnosti. Idejni delavci z globalizacijo vedno pridobijo. Zato ima Amerika tako prednost v trenutni globalizacijski ekspanziji. Priložnosti so tudi zaradi večanja pogače celotnega gospodarstva. Zdi se da so današnje želje jutrišnje potrebe.
Včasih je veljalo, da se produkti delijo na tiste, ki jih je lahko prenesti in tiste, ki jih ni mogoče. Vse kar se je lahko zapakiralo in transportiralo je bilo prenosljivo. Storitve in kompleksni produkti pa ne. Toda danes, ko se je svet izravnal in se lahko delo preseli na drugi konec in digitalno dostavi nazaj brez izgube kakovosti, se tudi narava dela spreminja. Obstajajo tri kategorije dela:
• posebni ali specialni – tisti, ki jih ne moreš zamenjati – tisti, ki izvajajo svoje storitve na način, da jih ne moreš zamenjati,
• lokalni ali usidreni, ki morajo biti lokalno prisotni – frizerji, peki, medicinske sestre
• in pa srednji razred, ki je bil včasih nedotakljjiv, sedaj pa se njegovo delo lahko tudi preseli.
Ta srednji razred je tisti, ki bo pod največjim udarom in ki bo nekaj služb zgubil zaradi prenosa, večina pa se jih bo morala spremeniti. Nova področja, ki jih bodo te službe pokrivale bodo sodelovanje in organizacija, združevanje, razlaganje, izkoriščanje, prilagajanje, lokaliziranje,…Prilagajanje kot področje razvoja nove delovne sile je zanimiv koncept, saj so se kadri do sedaj večinoma razvijali kot specializanti. Toda v današnjem svetu, je cenjen kader, tisti, ki se zna prilagoditi in je vsestranski. Gartner ga imenuje »versatilist«. Ta se razvija tako, kot da bi treniral za olimpijske igre, vendar ne ve, v katerem športu bo nastopal.
Če želimo otrokom ponuditi najboljšo možnost za uspeh v današnjem svetu jih moramo vzgajati po formuli, ki ceni CQ + PQ > IQ. Curiosity + Passion > Intelligence.
Amerika je kot država najnaprednejša zaradi treh elementov. Njene odprtosti, njene zaščite intelektualne lastnine in prožnosti zakonodaje o delovni sili. Toda v današnjih časih, ko se svet spreminja zaradi nove platfome ravnega sveta, bodo najuspešnejše države, ki bodo imele infrastrukturo, s katero se bodo najhitreje in najučinkovitejše priključile na to platformo; prave programe in znanje za ustvarjanje inovacij in dodane vrednosti na tej platformi in pravo vlado, ki bo znala krerati pravo zakonsko politiko za tako okolje.
Amerika ima na tem področju iziv, saj je težava v tem, da so v vodstvu njenih podjetij in politiki sami odvetniki, medtem, ko so na Kitajskem tudi politiki znanstveniki in inženirji, ki razumejo stvari in se pogovarjajo numerično. Amerika si mora priznati, da obstaja vrzel v izobrazbi, vrzel v ambicijah in da doživlja tiho krizo. Dober primer tega je IBM, ko je nehal poslušati svoje stranke. Ko so bili na vrhu so govorili, da podjetje lahko počne izjemne stvari s povprečnimi ljudmi, a ko se je svet začel izravnavati, je IBM ugotovil, da s tako veliko povprečnimi ljudmi v podjetju, ki je nehalo poslušati svoje stranke, ne more še naprej uspevati. IBM je to krizo reševal s preobrazbo pod Gerstnerjem, ki je podjetje preoblikoval v storitveno podjetje usmerjeno k strankam. Lahko Amerika naredi isto. Težava in priložnost Amerike je ta, da Kitajska in Indija točno vesta, kaj bosta počeli v prihodnosti. V prihodnosti bosta počeli to, kar danes počne Amerika. Amerika pa mora na drugi strani izumiti prihodnost.
Ob novi dinamiki bi se morala podjetja prilagoditi na način, da bi zaposlenim ponudila možnost da se prekvalificirajo, dodatno izobražujejo, prevzamejo druge odgovornosti in si na ta način povečujejo mnogostranskost in možnost zaposljivosti.
Tudi države pa bodo morale svoja gospodarstva prilagoditi ne le temu, da se globalno odpirajo, temveč da jih z vlaganji v infrastrukturo, izobraževanje in pravo politiko dvignejo na višji nivo. Večanja produktivnosti in s tem poti iz revščine ne dosežemo samo s tem, da v problem vložimo veliko sredstev. Pomembneje je ta sredstva dobro uporabiti. In v razvoju teh držav je pomembno tudi to kakšna je kultura, ki jo država ima in ali le ta teži k odpiranju, želji po delu in priložnosti za uspeh.