Home > Digitalizacija > Osebna odgovornost – ključni parameter uspešnosti v prihodnosti

Osebna odgovornost – ključni parameter uspešnosti v prihodnosti

Tehnologija bo spremenila naše življenje. Ne glede na to ali ste tehno-optimist ali pesimist, bo do te spremembe prišlo. Digitalizacija, izboljšana povezljivost vsega in vseh, avtomatizacija in konstatno povečevanje zmogljivosti tehnologije, prinašajo nove poslovne modele, nove modele izpolnjevanja vsakodnevnih potreb in preko vstopa tehnologije v privatno sfero tudi nove modele človeške interakcije. Toda, kaj to pomeni za posameznika v tej širši sliki.

Veliko razprav je o tem, kako se spreminjajo modeli poslovanja. Kako v industrijo vdirajo poslovni modeli, ki temeljijo na povezovanju, na agilnosti, na spremembah in na zagotavljanju najboljših storitev za kupca in to v najkrajšem času ter na najprimernejši način. Kako se znižuje meja vstopnih stroškov za nova podjetja v vseh industrijah, ravno iz naslova kreiranja novih poslovnih praks. Kako digitalizacija zmanjšuje razdalje in kreira resnično globalno konkurenčno okolje, kjer programer v Ameriki ne bo tekmoval le z okolico San Francisa, temveč se mora dokazati tudi naspram tekmecem iz Indije in Kitajske. Kako računovodkinja v Ljubljani mora opravičiti svojo dodano vrednost, ne le naspram punci iz sosednje ulice, temveč celo proti pol cenejši punci iz Bratislave in petkrat cenejši punci iz Indije (do tja sicer še nismo prišli, ampak količina ameriških podjetij, ki uporabljajo to storitev, kaže da bo šla pot v to smer).

In ko razmišljam o teh spremembah se mi pojavljajo tri področja, kjer bodo spremembe močno vplivale na potrebno spremembo pri ljudeh.

Prvo področje je sprememba poslovnih praks. Razvoj tehnologije omogoča, da podjetja svoje poslovne procese lahko vedno bolj delijo na ločene naloge, za katere se potem lahko odločijo ali jih bodo izvajale same ali jih bodo dale v izvajanje drugam. Vse to spreminja tudi potrebo po delovni sili. Vedno več podjetij bo iskalo delovno silo, ki jim bo zagotavljala določeno ključno kompetenco. In ker se bodo modeli in potrebe spreminjali hitreje kot danes, se bodo spreminjale tudi potrebe podjetja za to določeno kompetenco. Ker je proces pre-kvalificiranja delavcev iz ene domene v drugo predrag in preveč zahteven,  bo model zaposlovanja ljudi za vse življenje izginil ali pa se bo vsaj močno skrčil in ga bo nadomestil model fluktuacije specialistov, ki bodo svoje kompetence ponujali podjetjem, ki jih bodo v danem trenutku potrebovali. In tu pride do največje spremembe. Ta model zahteva od posameznikov, ki jih ne bo varoval ščit vse-življenjske zaposlitve in ne-ciljnega delovanja znotraj večjih struktur, osebno odgovornost. Že res, da bo model ponujal večjo priložnost za lastne uspehe, saj če boš dober, bodo podjetja pripravljena plačati več, za tvoje usluge, kot bi bil to primer, če bi te imele na plačnem seznamu, toda kreiranje dodane vrednosti, bo naloga vsakega posameznika, inercije, da se bodo stvari zgodile same od sebe, ne bo več. Kakšna znanja boš pridobil, kaj bo tvoja potencialna vrednost na trgu dela, kako se boš lotil izvedbe, kako boš promoviral svojo lastno vrednost, koliko boš vlagal v poslovni del svojega življenja, vse te odločitve bodo sedaj tvoje in rezultati bodo neposredni kazalci pravilnosti tvojih odločitev in vložka v njihovo izvedbo. Osebna odgovornost.

Sprememba izobraževalnega sistema. Strukture današnjega sistema izobraževanja, od vrtca pa potem do izobraževanj, ki jih je posameznik deležen znotraj njegovega delovnega okolja, so večinoma standarizirana. Narejena zato, da usposobijo posameznika, za opravljanje delovnih nalog in ukalupljenje po načelih, ki jih določena družba, podjetje ali okolje, definira kot sprejemljive. Garancija v obliki certifikatov, da je posameznik pripravljen na prevzem vloge v strukturi, je bila dovolj privlačna, da so posamezniki sprejeli to igro in se prepustili strukturi. Alternativ pa ni bilo veliko. Toda, z razvojem tehnologije, so se začele pojavljati alternative. On-line izobraževanja, specifična izobraževanja, ki so začela nastajati izven strukturnih okvirov, posamezniku prilagojeni moduli, ki nudijo interaktivno sodelovanje preko tehnologij povezovanja in skupne uporabe dokumentov in projektov, so prenesli možnost odločanja iz struktur na posameznika. Obenem pa so prenesli še nekaj na posameznika. Odgovornost za odločanje. S tem, ko mu je bila ponujena možnost pristopa na stroškovno lažji način in izboljšali možnost dostopa po tehnični strani, se je zmanjšala tudi možnost argumentacije za neaktivnost. Osebna odgovornost.

Skrb za lastno zdravje. Z generalnimi izboljšanjem kvalitete življenja in dvigom zdravstvenih storitev po industrijski revoluciji in z razvojem družbe, ki je sprejela (vsaj v večini) generalna načela o zagotavljanja varnostih mrež za vsakega posameznika in svetosti človeškega življenja, se je zgodil tudi premik k temu, da smo v družbo vgradili maksimo, da če pač ne bomo sami dovolj dobro skrbeli za lastno zdravje, nas bo družba že izvlekla. Toda izzivi, ki smo jim priča po celem svetu, ko stroški tega početja, ne morejo slediti potrebam, ki jih generiramo večinoma posamezniki s svojim pristopom do sebe, do okolja in do stila življenja, ki ga gojimo, kažejo na to, da model varnostnih mrež v zdravstvu in sociali ne more delovati na tak način. Enkrat sem že pisal članek o disciplini, kot elementu, ki nosi kruh osebnim trenerjem, kajti ljudje radi predajamo odgovornost na druge, pa tudi če gre za tako ključen parameter našega življenje, kot je naše zdravje. Če bomo hoteli, in države bodo morale rešiti svoje izzive na tem področju, kreirati bolj vzdržne modele, bodo le-ti temeljili na uporabi tehnologije za izboljšanje orodij za samo-odgovornost posameznikov. Z izboljšanjem pretoka informacij, dostopa do dobrih praks – v aktivnostih, prehranskih praksah in v potencialnem spopadanju z zahtevami modernega življenje, boljši infrastrukturi za reševanje manjših osebnostnih težav, se bo zgradilo okolje, kjer bodo spet izpuhteli izgovori, da so stvari nedostopne in stroškovno zahtevne. Posameznik se bo moral prilagoditi na sistem, ko bo lahko izbral in bo moral sprejeti odločitve. Osebna odgovornost.

Uspešni posamezniki prihodnosti bodo posamezniki, ki bodo pripravljeni in usposobljeni za sprejemanje osebne odgovornosti. To bo čas, ko bodo ti posamezniki razumeli misel Kennedy-ja: »Ask not what your country can do for you, ask what you can do for your country.« In čas, ko bodo sprejeli misel iz nadaljevanke House of Cards: »You are entitled to nothing.« Ob razvoju tehnologij kot so umetna inteligenca in digitalizacija, se veliko govori o tveganju, da bo ta napredek prinesel še večji razkol med tistimi, ki bodo imeli moč in tistimi, ki ne bodo imeli dostop do teh orodij in bodo še bolj odmaknjeni na rob družbe. Toda pravi razkol se bo začel pojavljati med tistimi, ki bodo sprejeli model osebne odgovornosti in tistimi, ki bodo ostali zadaj in ne bodo razumeli, kam so izginili strukturni sistemi, ki so jih varovali do sedaj.

Pravilna izbira poti se začne s prvim korakom v pravo smer. In ta je lahko narejen že danes.