Home > Digitalizacija > Chris Anderson: Izdelovalci, Nova industrijska revolucija

Chris Anderson je avtor uspešnic Dolgi rep in Brezplačno in v svoji novi knjigi poskuša opisati prihodnost proizvodnje, ki nudi priložnost za “mojstre za vse”, ki lahko v dobi interneta skozi vključitev v tokove digitalne proizvodnje sledijo sanjam o proizvodih, ki ne potrebujejo volumna, da bi našli prostor pod soncem. Knjiga je sicer iz leta 2013 in v dobi, kjer je tek edini način, da ne stojiš na miru, to pomeni, da je veliko tvojih pogledov že mrtvih ali pa so odšli čisto drugo pot, toda vseeno je knjiga vredna prebiranja in morda luč za tiste, ki jih je strah kitajskega modela proizvodnje, ki ogroža obstoj proizvodnjih kapacitet razvitega sveta. Spodaj nekaj pogledov iz knjige.

Če elemente digitalne proizvodnje vključujemo v pojav industrije 4.0 potem lahko zgodovinsko pogledamo nazaj na prve tri preskoke v industriji in jih opredelimo s preskoki v tehnologiji, ki so prinesli dvig produktivnosti in kvalitetnejše življenje. Če je prva prinesla nastanek velikih tovarn, porast prebivalstva in nastanek velikih mest, ki so omogočala tovarnam človeške vire in je druga povezana z nafto in motorjem na notranje izgorevanje ter se je končala s Fordovo množično proizvodnjo, potem je tretja povezana s pojavom osebnega računalništva, predvsem pa je njen razmah omogočil razvoj interneta.

Digitalna proizvodnja obrne logiko proizvodnje na glavo. Vsi elementi proizvodnje, ki so za masovno proizvodnjo problematični – raznolikost, kompleksnost in prilagodljivost, so v digitalni proizvodnji rešljivi poceni in hitro.

Inovacijska kultura, ki spodbuja sodelovanja različnih skupnostih, se lahko odraža ali skozi takoimenovana banditska omrežja, ki delujejo po načelu kopiranja popularnih izdelkov in je danes glavni predmet spora razvitih ekonomij s Kitajsko, kjer je ta kultura najmočnejša in pa skozi odprtokodno skupnost, ki deluje po načelu, da se ideje delijo in izpopolnujejo skozi sodelovanje podobno mislečih navdušencev.

Načelo sodelovanja v digitalni proizvodnji rešuje tudi enega glavnih težav današnje industrije, to je pomankanje pravih kadrov. Podjetja zaposlujejo ne najboljše kadre, temveč, tiste, ki so na voljo. Še vedno zaposljujejo na temelju dokazil o usposobljenosti. Zaposlijo lahko le tiste, ki si zaposlitve želijo. Pri projektih neformalnih skupnostih pa se ljudje združujejo, ker si tega želijo.

Gartner opisuje štiri faze tehnoloških revolucij. Prvo pride vrhunec napihnjenih pričakovanj, potem dolina streznitve, nato pobočje razsvetljenja in nato planota produktivnosti. Obdobje digitalne produkcije, kjer celotna proizvodnja uporablja enake digitalne inpute, je trenutno v četrti fazi.

Za podjetja takoimenovanega dolgega repa, to je tistega dela proizvodnje, ki ni pokrita z množičnimi produkti velikih volumnov in nizkih cen, temveč proizvodnja temelji na veliko produktov v nizkih volumnih, katerih konkurenčnost pa je danes mogoča, zaradi digitalne revolucije v načrtovanju in novih oblik proizvodnih sredstev, ki so sposobna za majhen denar ustvarjati tudi manjše serije, je to obdobje, ko se lahko uveljavijo.

Leave a Reply