Home > Poslovno svetovanje > Management > Pristranskosti po Andrew D. Banasiewicz:

  • Nedoločenost – tendenca, da se izogibamo opcijam, pri katerih zaradi mankajočih informacij ne moremo oceniti verjetnosti.
  • Sidranje – tendenca, da se preveč zanesemo na en del informacije (po navadi prvi, ki ga prejmemo), pri odločanju o nečem.
  • Pozornostni učinek – tendenca naše percepcije, da nanjo vplivajo naše ponavljajoče misli.
  • Pristranskost avtomatičnosti – tendenca, da smo preveč odvisni od avtomatičnega sistema, kar lahko privede do tega, da napačna avtomatične informacije pretehtajo pravilne odločitve.
  • Hevristika razpoložljivosti – tendenca, da poveličujemo možnost dogodkov, ki imajo večjo razpoložljivost v naših spominih. Ta pa je lahko posledica oddaljenosti dogodka, njegove nenavadnosti ali njegove emocionalne moči.
  • Kaskada razpoložljivosti – proces utrjevanja določene ideje, ki pridobiva na verjetnosti skozi njeno ponavljanje v javnem dialogu (če nekaj ponavljaš dovolj dolgo, bo to postalo resnica).
  • Povratni učinek – če se nam zgodi kaj neprijetnega, to samo utrdi našo predhodno idejo, o tem kaj je dobro (nasprotno od tega kar se nam je zgodilo).
  • Učinek vagona – tendenca, da verjamemo to kar verjamejo drugi. Čredno obnašanje.
  • Zanemarjanje osnovnih elementov – tendenca, da ignoriramo splošne podatke in se osredotočamo na specialne.
  • Pristranskost verovanja – učinek, kjer je ocena verjetnosti logične moči argumenta pristranska v luči verjetnosti zaključka.
  • Ben Franklin učinek –Oseba, ki je naredila uslugo, bo verjetneje naredila še eno uslugo tej osebi, kot bi jo, če bi prej dobila od nje uslugo.
  • Berksonov paradoks – tendenca, da narobe interpretiramo statistične eksperimente, ki vključujejo pogojno verjetnost.
  • Slepa pega pristranskosti – tendenca, da sebe vidimo manj pristranske ali da prepoznamo več pristranskosti pri drugih kot pri sebi.
  • Slepota za spremembe – ne zaznamo vizualne spremembe.
  • Učinek navijanja – tendenca, da vidimo ljudi bolj privlačne v skupini kot če so sami.
  • Pristranskost potrditve izbire – tendenca, da vidimo odločitve (izbire) kot bolj privlačne kot v resnici so.
  • Iluzije skupin – tendenca, da pripisujemo prevelik pomen majhnim nizom, skupinam, gručam v velikih vzorcih.
  • Pristranskost potrditve – tendenca, da izbiramo, interpretiramo, se fokusiramo in si bolje zapomnimo tiste informacije, ki potrjujejo naše razmišljanje.
  • Kompatibilnostna pristranskost – tendenca, da testiramo le direktno testno idejo in ne razmišljamo o alternativah.
  • Konzervativnost pri reviziji verovanja – ko izvemo nove podatke, to ne vodi vedno do spremembe našega razmišljanja.
  • Učinek nadaljnjega vpliva – kljub temu, da se je informacija izkazala za napačno, ji še vedno verjamemo.
  • Učinek nasprotja – bolj ali manj močna percepcija nečesa, če se le to primerja z nečim, kar smo pred kratkim zaznali.
  • Pristranskost prijaznosti – tendenca, da dajemo socialno primerne mnenja, da ne bi koga užalili, čeprav je naše pravo mnenje manj socialno primerno.
  • Prekletstvo znanja – ljudje, ki imajo več znanja, težko razmišljajo skozi perspektivo manj informiranih ljudi.
  • Propadanje – verovanje v to da je družba ali institucija v zatonu, zato je preteklost boljša kot v realnosti in prihodnost ocenjena bolj negativno.
  • Učinek vabe – opcija B je ocenjena bolje kot opcija A, ko se pojavi opcija C, ki je podobna kot opcija B, vendar v ničemer ni boljša od nje.
  • Denominacijski učinek – tendenca, da porabimo več stvari, ko so razdeljene na manjše enote.
  • Učinek prodaje – raje prodajamo blago, ki je pridobil na vrednosti, kot blago, ki izgublja na vrednosti.
  • Učinek razlikovanja – dve opciji vidimo bolj drugačni, ko ju primerjamo simultano, kot ko ju ocenjujemo posamezno.
  • Dunning – Kruger učinek – tendenca, da premalo usposobljeni precenjujejo svoje sposobnosti, preveč usposobljeni pa jih podcenjujejo.
  • Zanemarjanje dolžine trajanja – zanemarjanja dolžine trajanja določenega fenomena, ko ocenjujemo njegovo vrednost.
  • Pomankanje empatije – tendenca, da pripisujemo premalo pomembnost moči čustev pri sebi ali drugih.
  • Učinek obdaritve – tendenca, da smo pripravljeni zahtevati več za prodajo nečesa, kot bi bili pripravljeni plačati za nakup.
  • Prevelika pričakovanja – obrnjeno od konzervativne pristranskosti, večinamo je realnost manj ekstremna kot naša pričakovanja.
  • Učinek osredotočanja – tendenca, da preveč poudarka damo le enemu elementu dogodka.
  • Forer ali Barnum učinek – ljudje bodo bolje ocenili točnost opisov o sebi, če bodo sicer delovali specifično za njih, vendar bodo dovolj splošni in nejasni, da bi bili lahko uporabljeni za kogarkoli.
  • Učinek uokvirjanja – to da pridemo do različnih zaključkov iz iste informacije, glede na to kako je le-ta predstavljena.
  • Iluzija pogostosti – iluzija, ko nam nekaj, kar smo nedavno izvedeli deluje nekaj časa po tem, ko smo to izvedeli, kot da se pojavlja povsod.
  • Funkcionalna usidernost – uporaba predmeta le na način, kot je bilo originalno zamišljeno.
  • Zmotljivost kockarja – tendenca, da verjamemo, da se verjetnost v prihodnosti spreminja zaradi preteklih dogodkov, ko pa se v resnici ne spreminja.
  • Učinek težko-lahko – glede na težo naloge, smo ali preveč ali premalo samozavestni.
  • Vzvratna pristranskost – tendenca, da vidimo pretekle dogodke, kot nekaj kar bi lahko predvideli, ko jih gledamo za nazaj.
  • Zmota »vroče roke« – verovanje, da bo oseba, ki je bila uspešna v naključne dogodku, imela večjo možnost uspeha tudi v prihodnosti.
  • Hiperbolični popust – tendenca, da bolj cenimo takojšne poplačilo kot kasnejše in iz tega izhaja, da sprejemamo drugačne odločitve sedaj, kot bi jih v prihodnosti, kljub temu, da so osnove za odločanje enake.
  • Učinek identificirane žrtve – bolj reagiramo na tveganje točno določene osebe, kot skupine.
  • Učinek IKEA – ljudje dajejo večji poudarek stvarem, za katere verjamejo, da so del njihove kreacije – sestavljanje IKEA-nega pohištva.
  • Iluzija kontrole – tendenca poveličevanja lastnega vpliva na zunanje dogodke.
  • Iluzija veljavnosti – verovanje, da dodatno zbrane informacije potrjujejo sprejeto odločitev, tudi če ne.
  • Iluzija korelacije – nepravilno povezovanje dveh nepovezanih dogodkov.
  • Učinek iluzorne resnice – vera, da je nekaj resnično, če je bilo ponovljeno večkrat.
  • Učinek vpliva – tendenca, da poveličujemo dolžino in moč vpliva prihodnjih občutkov.
  • Pristranskost informacij – iskanje informacij, kljub temu, da ne bodo imeli učinka na aktivnost.
  • Pristranskost vzorca informacij – pristranskost pri zbiranju informacij v prid tistim, ki se bolj delijo kot tiste, ki se ne delijo toliko.
  • Neobčutljivost na velikost vzorca – podcenjevanje variabilnosti v malih vzorcih.
  • Iracionalna eskalacija – ko vlagamo v neko odločitev, ker je bilo že toliko vloženo, kljub temu, da je napačna.
  • Zakon orodja – če imate le kladivo, vse izgleda kot žebelj.
  • Manj je boljše učinek – raje imamo male vzorce kot velike, ampak le če o njih govorimo o vsakem posebej.
  • Učinek poglej-drugam – možnost, da se je nekaj zgodilo po naključju zaradi velikosti vzorca.
  • Strah pred izgubo – nelagodje ob izgubi je večje od lagodja pri pridobitvi.
  • Učinek večje izpostavitve – nekaj imamo raje, samo zato ker se nam zdi bolj poznano.
  • Iluzija denarja – raje govorimo o nominalni vrednosti denarja, kot o vrednosti, ki jo lahko dobimo za ta nominalni znesek.
  • Učinek moralne avtoritete – tendenca, da se predsodki pojavijo tistim, ki jih prej niso izkazovali.
  • Pristranskot negativnosti – ljudje se bolj spomnemo negativnih kot pozitivnih stvari.
  • Zanemarjanje verjetnosti – tendenca, da ne upoštevamo verjetnosti v negotovih razmerah.
  • Pristranskost normalnosti – zavračanje, da bi se pripravljali ali planirali za nezgodo, ki se še nikoli ni zgodila.
  • Ni bilo narejeno tukaj – zavračanje uporabe nečesa, kar je bilo narejeno izven skupine.
  • Učinek pričakovanja na rezultat – ko tisti, ki raziskuje nekaj, manipulira postopek, zaradi svojih pričakovanj in zato le-ta vodi v pričakovan rezultat.
  • Pristranskost nedelovanja – ocena, da je nekaj kar smo naredili bolj sporno od tega, če nečesa nismo, tudi če je učinek slednjega hujši.
  • Pristranskot optimizma – prevelik optimizem.
  • Učinek školjke – ignoriranje očitne negativne situacije.
  • Pristranskost rezultata – ocenjevanja odločitve na podlagi rezultata, namesto na podlagi kvalitete odločitve.
  • Učinek prevelike samozavesti – stvari, ki jih ljudje označijo za 99% sigurne, so napačne 40%.
  • Lastniška pristranskost – ocenjevanje lastnih informacij bolj pozitivno kot informacije drugih.
  • Pareidolia – majhen ali naključen signal ocenimo kot pomemben.
  • Zmotljivost planiranja – zmota pri oceni časovne zahtevnosti faz projekta.
  • Nacionalizacija po nakupu – tendenca, da se po nakupu prepričamo z logičnimi argumenti, da je bil nakup dober.
  • Učinek preferiranja – tendenca, da bolj verjamemo informacijam, ki potrjujejo naša pričakovanja.
  • Pristranskost po inovaciji – tendenca, da smo preoptimistični o potencialu inovacij v družbi in ne upoštevamo potencialnih težav.
  • Pristranskost projekcije – tendenca, da precenjujemo to, do kakšen mere bomo v prihodnosti imeli enaka pričakovanja, misli, vrednote in zato sprejemamo slabše odločitve.
  • Učinek psevdo-sigurnosti – ko mislimo, da bo rezultat pozitiven, sprejemamo bolj tvegane odločitve kot ko verjamemo, da bo rezultat negativen.
  • Reagiranje – ko želimo narediti ravno nasprotno kot nam nekdo naroči.
  • Zmanjševanje pomena – namerno zmanjševanje pomena predlogov, ki prihajajo od nasprotnikov.
  • Regresivna pristranskost – visoke vrednosti pri velikih verjetnostih so precenjene, male vrednost pri malih vrednostih pa podcenjene.
  • Pristranskost pri zadrževanju – precenjevanje sposobnosti, da se zadržimo ob skušnjavah.
  • Učinek rime ali razloga – če nekaj zveni bolje (rima) je ocenjeno kot bolj verjetno.
  • Kompenzacija tveganja/Peltzman učinek – bolj ko se počutimo varni, več tveganja prevzemamo.
  • Selektivna percepcija – pričakovanja vplivajo na percepcijo.
  • Pristranskost pri ocenjevanju privlačnosti – tendenca, da lastno privlačnost pri potencialnih partnerjih ocenjujemo kot previsoko ali prenizko.
  • Pristranskost socialne primerjave – tendenca, da zaposljujemo ljudi, ki nimajo primerljivih kompetenc z nami.
  • Pristranskost socialne zaželenosti – tendenca, da lastno zaželjenost precenjujemo, pri ostalih pa podcenjujemo.
  • Pristranskost statusa quo – tendenca, da ne maramo sprememb.
  • Stereotipi – ocenjujemo posameznike z lastnostmi skupine, ki jih pripada, kljub temu, da njegovih lastnostih nimamo nikakršnih podatkov.
  • Učinek seštevanja – tendenca da ocenjujemo verjetnost celote kot manjšo od seštevka verjetnosti njenih delov.
  • Subjektivna ocena – ocena, da je nekaj pravilno, če mora biti pravilno.
  • Preživetvena pristranskost – ko ocenjujemo nekaj, je to na podlagi tistih, ki so preživeli in ne tistih, ki niso, ker se jih ne vidi.
  • Pristranskost prihranka časa – ko vozimo hitro, smo preveč optimistični pri oceni prihranka časa, ko vozimo počasi pa premalo optimistični.
  • Učinek tretje osebe – verovanje, da imajo javna občila večjih učinek na druge kot na nas.
  • Trivialnost/Parkinsow zakon – prevelik poudarek trivialnim (nepomembnim) stvarem.
  • Pristranskost enote – tendenca, da končamo neko enoto.
  • Zakon Weber-Fetchner – težava v primerjanju razlik v velikih količinah.
  • Učinek poznane poti – podcenjevanje dolžine potovanja na znanih poteh in precenjevanja dolžine pri neznanih.
  • Pristranskost ničnega tveganja – preferenca, da zmanjšamo malo tveganje na nič, namesto, da bi bolj zmanjšali veliko tveganje.
  • Pristranskost zmagovalec dobi vse – tendenca, da stvari vidimo le kot zmagovalec vzame vse situacije in ocenjujemo, da mora zato nekdo izgubiti.

Leave a Reply