Home > Kadri > Clayton M. Christensen – kako razumeti spremembe in reagirati na njih

Clayton M. Christensen – kako razumeti spremembe in reagirati na njih

Clay Christensen

V času, ko svet objokuje smrt Kobe Bryanta, se je od tega sveta z veliko manj pompa poslovil Clay Christensen. Ker svet raziskovanja poslovnega okolja nima prepoznavnosti profesionalne košarke, seveda to ni postala novica. In v duhu poštenosti smrt tudi ni bila povezana z izrednim dogodkom. Toda kolektivna izguba zaradi tega ni nič manjša. Christensen je bil najbolj poznan po svojih idejah o razvoju disrupcije skozi inovacije v poslovanju. Trudil se je razložiti kako razumeti sprememebe. Njegova najbolj poznana knjiga je The Innovatior’s Dillema. Bil je predavatelj na Harvardski poslovni šoli in zelo pobožen, kar je vodilo k temu, da ob nedeljah ni delal. Tako je znana zgodba, ko ni igral pomembne košarkaške tekme kot mladenič, ker se je odvijala v nedeljo in njegova zavrnitev nedeljskega sestanka s kolegi iz BCG, pred pomembnim sestankom v ponedeljek. Njegova ocena, da je lažje živeti po svojih principih 100%, kot pa 99%, zna biti uporabna za vse borce za zdravo življenje, še posebej tiste, ki pravijo, da posladek sem in tja ne more škoditi.

Sam sem bil še posebej pozoren na dve njegovi ideji ali bolje misli.

  • Prva je, zakaj ljudje, ki se jim zgodijo nepričakovani zapleti v življenju, na njih ne odreagirajo prej.
  • Druga pa je, kaj je glavno vprašanje pri razumevanju potrebnih poslovnih aktivnosti, ki bodo vodile do najboljšega načina zadovoljevanja strankinih potreb. Pri tem ne smemo zamenjevati odkrivanja lastnosti strank s tem, da najdemo mehanizem kako zagotovimo izvedbo aktivnosti, ki bo pripeljala do rezultata, ki bo zadovoljil te lastnosti.

Spremembe

Prva ideja se lahko manifestira v poslovnem okolju, ko se sprašujemo zakaj vodstvo uspešnega podjetja, ne zazna disrupcije, ki se jim dogaja in ali to pomeni, da sprejemajo neumne odločitve. V privatnem okolju pa to poveže s tem, zakaj večina ljudi raje vlaga energijo v poslovni del in s tem tvega neuspeh na družinskem področju. Sam vidi dva elementa, ki sta pomembna in ki ponazarjata okolje – prvi privatno, drugi poslovno; v katerem se stvari znajo odvijati v napačno smer.

  • Pri prvem govori o tem, da smo ljudje bitja, ki težimo k doseganju nečesa. In ker konstantno iščemo potrditve tega doseganja, nas to vodi tudi pri odločitvah kam usmeriti svojo energijo in fokus. In ker je za kontinuirano motivacijo pomembno, da so potrditve konstante in takojšne, nas to konstantno vodi v početje, ki naj bi vodilo do teh potrditev. Poslovni svet nudi izobilje teh potrditev: zaključena prodaja, dober projekt, napredovanje, boljše plačilo, pohvala šefa. Na drugi strani uspehi na privatnem življenju niso vsakodnevni. Izgradnja dobrih odnosov se pokaže čez leta. Veselje ob uspešni vzgoji je velikokrat zamegljeno s stalnimi boji za naklonjenost naših otrok. Zato je pomebno, da si postaviš strategijo, kaj želiš v življenju, da temu primerno razdeliš uporabo svojih virov od časa do energije in sredstev, ki jih vlagaš v določene stvari in da se trudiš okoli sebe ustvariti kulturo, katere del želiš biti.
  • Drugi element pa je prisoten v poslovnem svetu, ko uprave dobro stoječih podjetjev, sicer opazijo vdiranje disrupcijskih elementov v njihovo poslovne okolje, toda zaradi tega, ker svoj pogled temeljijo na izkušnjah iz preteklosti, ne zmorejo videti prihodnosti na način, da upoštevajo spremembe, ki se bodo zgodile. Sam ocenjuje to stanje, ne kot posledico nesposobnosti, saj v bistvu izgubiš, ker vse počneš prav, vendar na način, ki ni primeren za situacijo v kateri se znajdeš.

Analiza in aktivnost

Druga ideja, da ločujemo med analizo karakteristik potencialne stranke in razumevanjem, kaj je aktivnost, ki jo moramo zadovoljiti na najboljši možni način, je še posebej pomembna v času, ko poslovne prakse preveva vdiranje neverjetnih količin podatkov. Razumevanje podatkov ne pomeni, da zaznamo vse karakteristike stranke, tudi to ne, da znamo te karakteristike povezati s potencialimi scenariji, ki se ponavadi pojavljajo kot rezultat teh karakteristik. Razumevanje poslovnih izzivov pomeni, razumeti, kaj so aktivnosti (on to imenuje »job to be done«), ki se morajo zgoditi. Moramo razumeti, kaj je tisti osnovni element, ki ga te aktivnosti zadovoljijo in kako usmeriti vire svojega podjetja, da bo sposobno maksimalne uspešnost na področju izvajanja potrebnih aktivnosti. Kot je ugotovil že Peter Drucker, stranke redko kupujejo tisto, kar podjetja mislijo, da prodajajo. Razumevanje tega, kaj je gonilo strankine aktivacije, je verjetno največi diferenciator med uspešnimi podjetji in neuspšenimi. Ta sposobnost bo še bolj pomembna v dobi dostopa do neomejenih količin podatkov, saj bodo podjetja, ki bodo imela kadre, ki bodo to razumeli, izboljšala svoje razmerje uspešnih sprememb, zmanjšala čas njihovih uvajanj in bodo bolje izkoristila vire, ki jih bodo vlagale v svoj razvoj.

You may also like
Can sales innovations occur inside existing sales organization?
Clayton M. Christensen: The Innovator’s Dilemma; When new technologies cause great firms to fail
Gerald C. Kane, Nguyen Phillips, Jonathan R. Copulsky and Garth R. Andrus: The Technology Fallacy; How people are the real key to digital transformation
Tom Goodwin: Digital Darwinism; Survival of the fittest in the age of business disruption

Leave a Reply