Home > Digitalizacija > Digitalnost – pain-killer ali vitamini

Ko je off-line svet zakašljal, naj bi se vse spremenilo. Pa se je res. Ali je samo prihodnost prišla nekoliko hitreje. Ali je uporaba digitalnih rešitev, ki je postala izhod mnogih poslovnih izzivov, res le izkoristila situacijo ali je situacija le pospešila implementacijo procesov, ki so bili na poti, da postanejo nova realnost – z ali brez virusa.

Pain killer ali vitamin

Trenutno smo v situaciji, ko se veliko lastnikov in vodilnih menedžerjev sprašuje ali je njihov posel, kot pravi moj prijatelj, pain-killer (ga stranka nujno potrebuje) ali le vitamin (je fino za stranko, če ga ima, vendar lahko preživi tudi brez njega). In v taki situaciji, je veliko poslovnih sistemov prišlo do odgovora, da je digitalno okolje zamenjalo status in da je postalo iz vitamina pain-killer. V danem trenutku se tak pogled ponuja na dlani. Toda le podjetja, ki so ta prehod naredila tudi brez »potiska« situacije, so tista, ki bodo največji dobitniki trenutne situacije, ki se lahko sicer konča čez par mesecev ali pa njeni deli postanejo deli nove realnosti, ki bo z nami še nekaj časa.

Digitalnost

Digitalne rešitve, ki temeljijo na digitizaciji elementov – dokumentov, akcij, produktov, storitev in na uvajanju digitalno podprtih poslovnih procesov, so le mali del tehnologije, ki omogoča popolnoma drugačne pristope tako v interakciji s stranko, spreminjanju podpornih poslovnih procesov, kot v prestrukturiranju samih proizvodnih ali storitvenih procesov podjetja. Nekaj ostalih je avtomatizacija, uporaba robotov, uporaba IoT tehnologij, prediktivna analitika in z njo povezana umetna inteligenca ter uporaba različnih podpornih tehnologij, ki omogočajo lažje delo: od glasovnih pomočnikov do večje integracije komunikacijskih tehnologij.

Toda še vedno je osnovno vprašanje, kako integrirati digitalni pain-killer v obstoječe poslovanje. To vprašanje je nekoliko podobno dilemi, kako naj se podjetja lotijo iskanja višje inovativnosti in kreativnosti v obdobju hitrih sprememb, če so obremenjena z zgodovino in infrastrukturo – tehnološko, poslovno in človeško, ki ni najbolj primerna za nove izzive. Ta dilema je pripeljala do kreiranja spin-off podjetij; startup kulture in VC skladov, ki naj bi omogočili velikim, dostop do inovativnosti preko nakupov manjših konkurentov; večje sodelovanje s »think tank-i« in izobraževalnimi institucijami. Toda v digitalnem svetu, ne moreš le kupiti prednosti, ki jih prinaša. Digitalnost moraš vključiti v samo osnovo podjetja. No potencialno se lahko poskušaš vključiti v platformo, ki to omogoča. Tveganja so tu velika, še posebej, če nimaš jasno izdelanega načrta: kako bo vključitev potekala, del kakšnega ekosistema želiš biti, kako boš zagotavljal, da imaš možnost delovanja tudi v primeru, da se platforma izkaže za neprimerno ali kako zagotoviti, da boš v položaju, da boš migracijo med platformami izvajal z operativno fleksibilnostjo, ki ti bo omogočala, da to počneš, ne da bi tvoj posel to občutil.

Transformacija

In če podjetja mislijo, da sedaj, ko so bila zaradi trenutnega stanja primorana, da digitalno vključijo v svoje poslovanje, je jasno, da je digitalno njihov pain-killer in njihova pot naprej, potem se močno motijo. Ne v tem, da je to njihov pain-killer, to je že dolgo, tudi, če se tega prej niso zavedale, temveč v tem, da so s tem, ko so uvedle delo na daljavo, ko so sestanke zamenjale drugačne komunikacijske tehnologije, ko so del odgovornosti za to, da je delo narejeno prenesle iz managementa direktno na izvajajoče posameznike, da so potencialno povečale efektivni del poslovanja, ker ni potovanja na delo in iz dela, zrele za digitalno preobrazbo. Transformacija zahteva pripravo kulture na spremembo delovanja; prilagoditev ali postavitev novih procesov, ki bodo temeljili na digitalnih praksah in pravilih delovanja; postavitev novega modela analitike, sprejemanja odločitev, metrik poslovanja; plan nadgradnje tehnološke infrastrukture ali izgradnje nove, kjer je nadgradnja nesmiselna ali obstoječe ni bilo.

To početje je mogoče le s spremenjenim miselnim okvirjem. Če bodo podjetja to počela z analognim pristopom, ki so ga vajena in je del obstoječe strukture, bodo izgradila »Frankensteina«, delujočo neučinkovito gmoto, ki bo imela vse sestavne dele, obenem pa bo popolnoma neprimerna ne-le za dvig konkurenčnosti, ampak v dobi digitalnega pain-killerja, za osnovno poslovanje.

Trenutek je pravi, da se ne-le spremenijo tehnologije, temveč, da začnemo postavljati nove poslovne prakse, ki bodo preživele virus in izboljšale naš imunski sistem. Toda to zahteva žrtev in žrtev je naša gotovost, ki izhaja iz tega, kar znamo in poznamo. Nagrada pa je dvig naše sposobnosti, da se soočamo z negotovostjo, da s tem, ko smo pripravljeni na spremembe, lahko izberemo boljša orodja za spopadanje z izzivi, ki jih doslej nismo poznali.

Kje začeti

Ray Dalio in mnogi drugi pravijo, da nikoli ne uporabljaj prediktivne analitike in algoritmov za odločanje o nečem, za kar ne obstaja povezava med preteklimi izidi in prihodnjimi potenciali. Mogoče je to eno od pomembnih vprašanj, ki si jih moramo v novih razmerah negotovosti postaviti, predno se odločamo ali nadaljujemo z obstoječimi praksami ali iščemo nove. Zakaj verjamemo, da bodo prihodnji izidi povezani s preteklimi in če v to ne verjamemo, kaj se bo v praksi spremenilo in ali imamo kakšno osnovo, ki nam omogoča boljšo oceno prihodnjih potencialov. Če jo nimamo, je vprašanje, ki si ga lahko postavimo, kako lahko izvedemo proces, da bo iskanje najučinkovitejših rešitev, prineslo pričakovane rezultate in bo naše tveganje v tem početju čim bolj kontrolirano. V luči digitalne transformacije so ravno procesi, ki nimajo jasne povezave med preteklimi izidi in novim potencialom, tisti, kjer je najlažje začeti z uporabo novih, digitalnih pristopov in jih kot take lahko uporabimo kot začetnike gradnje novega miselnega okvirja, ki bo podjetju služil za referenčno točko razvoja celotne digitalne strukture.

Majhen primer, digitalni sestanki so krajši in če niso dobro organizirani, so trenutki neugodja še bolj vidni, kot v off-line situaciji. Jih bomo po koncu »distancinga« še uporabljali in nadgrajevali ta pristop ali se bomo vrnili v stanje, dajmo sklicat velik sestanek in bomo na njem potem že nekaj pogrnutali. Če razumemo pain-killer stanje, potem je odgovor na dlani, tudi ko trenutno stanje mine.

You may also like
Moj razvoj – kako sem iskal pot naprej, moja zgodba.
Ali potrebujemo novo kulturo v Sloveniji?
Steven van Belleghem: Ko digitalno postane človek; Transformacija odnosov s kupci
Podjetništvo – prodaja in sposobnost najti zunanjega izvajalca za delo

Leave a Reply