Home > Digitalizacija > Zakaj je digitalna transformacija tako težka?

Zakaj je digitalna transformacija tako težka?

Zmote digitalne transformacije

Če bi ocenjevali samo na podlagi pojavljanja te besedne zveze v dokumentih podjetij, v medijih, na sestankih in konferencah; bi dejali, da temu ni tako. Toda besede so poceni. Digitalna transformacija je ena najbolj uporabljenih besednih zvez in verjetno ena najmanj razumljenih. O tem priča že nabor definicij in opisov, ki jih lahko zasledimo v literaturi.

Obenem pa se sam koncept digitalne transformacije velikokrat uporablja za splošni opis vseh dejavnosti, ki potekajo v spremenjenem svetu. Svet, kjer se fizično dopolnjuje z virtualnim, kjer digitalna okolja niso več le elementi naše realnosti, temveč, s poskusi prehajanja v »meta« svet, postajajo cela področja. Ta področja ponujajo nov zagon za človeški razvoj, ker ponujajo priložnosti za našo raziskovalno dušo. In to v časih, ko smo dosegli meje raziskovanja na našem planetu, obenem pa nam je vesolje, še vedno predaleč, glede na tehnologijo, ki nam je na voljo.

Digitalna transformacije v poslovnem okolju

Poslovna digitalna transformacija, včasih postane sinonim za celotno digitalno strategijo ali zgolj iniciativo, ki bo digitalizirala določen proces. Včasih digitalno transformacijo uporabimo za opravičilo za uporabo novih metod iskanja odgovorov na poslovne probleme ali procesne izboljšave. Včasih uporaba digitalne transformacije služi za opravičevanje vlaganja v tehnologijo, spet drugič za vlaganje v programe razvoja zaposlenih. Včasih se dotika le vidne strani poslovanja, za stike s strankami in uporabniki; drugič spet govorimo o njej kot spremembi tehnoloških platform.

Na čisto osnovni ravni se včasih zgodi, da mešamo osnovno pojme, da vse tri: digitizacijo, digitalizacijo in digitalno transformacijo; enostavno vržemo v en koš.

  • Digitizacija je le spreminjanje analognih zapisov (takih in drugačnih) v digitalno obliko.
  • Digitalizacija je spreminjanje analognih praks (ponavadi obstoječih) v digitalne.
  • Toda digitalna transformacija je spreminjanje delovanja (podjetja ali posameznika) na podlagi kapacitet, ki jih ponuja razvoj tehnologije.

Če spremembe ni, potem ne moremo govoriti o transformaciji. Čeprav sem sam pripadnik konstantnih izboljšav in vedno znova preberem, ko nekdo objavi matematiko multipliciranja eno-procentnega napredka v 365 dneh, pa je ta pristop le tehnika izvedbe. Ta tehnika izvedbe pa ne nosi »izjemnih« uspehov, če se ne lotiš sprememb na način, da uporabljaš tehnologijo za iskanje rešitev »za probleme prihodnosti«. Če le izjemno dobro izboljšuješ »ne-optimalne« prakse, si kot pacient, ki odpravlja simptome in ne vzroke. Nekaj o tem sem pisal že v prispevku:

Kako se lotiti poti v prihodnost – Principus

Kaj in kako ko gre za digitalno transformacijo

Če naredimo presek, kako pomembna podjetja, gledajo na digitalno transformacijo (od BCG, McKinsey-a, Bain, Forrester, Deloitte, HBR,…) lahko rečemo, da le-ta pokriva vsaj te vidike poslovanja:

  • Stranke in njihova izkušnja.
  • Operacije podjetja (povezava od stranke do dobaviteljev) in dvig podpore poslovnim procesom.
  • Poslovni modeli in modeli inoviranja.
  • Izgradnja prožnih, zanesljivih in enostavnih tehnoloških platform (ki bodo maksimalno izkoriščale podatke).

Toda razumeti, kje se digitalna transformacija dogaja, ni dovolj. Digitalna transformacija se začne pri vrhu. Vodstvo je tisto, ki jo mora ne le podpreti, temveč pravilno nastaviti. Zakaj? Ker če vodstvo ne razume ali ne zna postaviti pravih ciljev »transformacije«, bo le-ta ostala na nivoju digitalizacije v najboljšem primeru ali celo digitizacije v najslabšem. In uspešna vodstva imajo velikokrat težavo sprejeti prihodnost, ki je že tukaj. O tem je veliko in dobro zapisal že pokojni Christensen (Clayton M. Christensen: The Innovator’s Dilemma; When new technologies cause great firms to fail – Principus , Clayton M. Christensen, Michael E. Raynor: The Innovator’s Solution; Creating and sustaining successful growth – Principus)

Cilji digitalne transformacije

Pravi cilji digitalne transformacije morajo biti:

  • Uporaba tehnologije, ki bo podprla »nove poslovne prakse«, ki bodo dvignile »konkurenčno prednost« in ne le uporaba tehnologije za izboljšanje obstoječih poslovnih praks.
  • Priprava podjetja na »strankine prihodnje potrebe«.
  • Nadgradnja »vrednosti zaposlenih« na način, da podjetje kreira okolje, ki bo uporabljalo tehnologijo za večino operativnih aktivnosti in bo »znanje zaposlenih« uporabljeno le za kreiranje in izvajanje praks, ki bodo predstavljale konkurenčno prednost.

Da lahko vodstvo ugrizne v to jabolko potrebuje:

  • Razumevanje, kaj bodo potrebe strank v prihodnosti in kako se mora podjetje spremeniti, da bo lahko odgovorilo na te potrebe.
  • Razumevanje kapacitet tehnologije (in vsaj osnovnih okvirov delovanja tehnologije). Obenem pa vzdrževati »radovednost«, ki omogoča spremljanje tehnološke razvoja.
  • Sposobnost upravljanja s spremembami v organizaciji – ljudi, strukture, procesov,…

Zakaj je digitalna transformacija težka

In ne glede na Dunning-Kruger učinek (Pristranskosti po Andrew D. Banasiewicz: – Principus), je to verjetno najzahtevnejša naloga transformacije modernega managementa. In podjetja bodo pripravljena plačevati še višje številke za ljudi (ekipe), ki bodo tega sposobne. Ker nagrade v svetu, kjer zmagovalec vedno bolj pobira vso smetano, bodo še veliko višje.

You may also like
Branislav Vujović: Između 2 sveta; Putovanje u digitalni svet
Thomas M. Siebel: Digital Transformation; Survive and Thrive in and Era of Mass Extinction
Digitalnost – pain-killer ali vitamini
Steven van Belleghem: Ko digitalno postane človek; Transformacija odnosov s kupci

Leave a Reply