Home > Digitalizacija > Standard ali specifika

Microsoftov korak k standardu

V svoji novi vlogi sem ob spoznavanju Microsoftove programske opreme, ki je namenjena podpori poslovanja podjetjem, naletel na zanimivo dilemo, ki v bistvu niti ni tako nova. Podjetja že od nekdaj svojo vrednost gradijo na dva načina. S standardizacijo svojih procesov in na ta način zmanjševanja stroškov svojega poslovanja ali s specializacijo in na ta način kreiranja praks, ki opravičujejo višjo dodano vrednost. Microsoft to dilemo deloma nagovarja s prehodom iz filozofije Navision programske opreme, kjer je programska oprema omogočala ogromno fleksibilnosti in je veliko podjetij prilagajalo programsko opremo vsaki specifiki v svojih procesih, v filozofijo Business Central programske opreme, kjer težijo k širši standardizaciji, ki omogoča enotno pokritje glavnih procesov in možnost zagotavljanja podpore specifikam na enoten način preko partnerskih rešitev, ki nagovarjajo tako specifike poslovnih področij kot specifike različnih industrij. Obenem pa Microsoft ogromno vlaga v razvoj programske opreme, ki omogoča fleksibilnost stranke pri avtomatizaciji procesov,  v analitiko, v izgradnjo enotne podatkovne platforme in v razvoj ostalih področij, ki so za poslovanje podjetja še kako pomembna.

Optimalna kombinacija

V bistvu ne gre toliko za dilemo ali ali, temveč bolj za vprašanje, ki si ga mnoga podjetja sploh ne postavijo, ker so ujeta v zgodovinsko razvite prakse, za katere verjamejo, da so nujne za njihovo uspešnost. To je vprašanje: kaj je optimalna kombinacija. Prav optimalna kombinacija standardnih praks in redkih, a pomembnih specifik, je tista, ki lahko prinese najuspešnejši poslovni rezultat. Da bi podjetja lahko krenila na to pot, morajo razumeti, kje kreirajo vrednost? Morajo razumeti: kaj je tisto kar jo kreira, kako okolje vpliva na področje njihovega kreiranja vrednosti in kakšna je časovna perspektiva kreiranja. Ko enkrat podjetja ta del razumejo, pride vprašanje ali so dobra v izvajanju standardnih praks ali imajo znotraj svojih procesov res toliko specifike, da le-ta nosi tisto odločilno prednost.

Šele ko ima podjetje jasno sliko o zgoraj omenjenih elementih, pride na vrsto vprašanje poslovnega modela in sistemov, ki podpirajo njegovo izvajanje. Vsekakor ima vsako podjetje nekaj specifično svojega, toda vprašanje je, če so podjetja, kjer je specifika standard, res na pravi poti.

Inovativnost in platforme

Ko opazujem poslovno okolje, se (skladno s tem, kar opisujem zgoraj) oblikujeta dva modela gradnje konkurenčnosti. Prvi je model inovativnosti, ki poskuša loviti konkurenčne prednosti, ki jih ponuja specifičnost in le-ta zahteva zelo učinkovit model, saj so vložki ponavadi visoki, obenem pa se obdobju konkurenčnosti, ki jo ponuja inovacija, zmanjšuje. Včasih si je podjetje lahko s patentnimi prednosti dolgoročno zagotovilo primat na trgu in je tako imelo več časa, da povrne investicijo v razvoj. Danes pa je konkurenčnost tako visoka, da podjetja, podprta tudi z ogromno količino denarja, ki je v obtoku, enostavno sprejemajo inovativnost kot orodje vzdrževanja konkurenčnosti. Obdobje prevlade, ki ga lahko obdržiš zaradi nove inovacije, pa se je začelo meriti v mesecih in ne letih. Drugi model je model platform. Model, kjer se podjetja borijo za prevlado, da ponudijo standardizirana okolja, s katerimi lahko ponudijo učinkovito ogrodje za podjetja, ki verjamejo v svoje specifike in nimajo ne znanja, ne sredstev in navsezadnje niti volje, da bi sama vlagala v osnovno ogrodje. Seveda imajo lastniki platform prednost, saj usmerjajo razvoj poslovnih modelov v svojo smer, imajo dostop do podatkov, hitro zaznajo potencialne nove konkurente in je njihov model kjer so tako lastniki platform, kot potencialni ponudniki na njih, rahlo sporen, toda na drugi strani omogočijo lažji prodor nišnih podjetij do širšega trga. Model sobivanja igralcev, ki gradijo standardna okolja in prakse, ter igralcev, ki svojo vrednost gradijo na specialnih znanjih, je prihodnost. In razumevanje kakšna kombinacija je najboljša za določeno podjetje, bi znala biti pomembna strateška odločitev modernega managementa.

Kategorizacija in relativnost

Ljudje smo bitja kategorizacij in relativnosti. Specifike so uspešne, če gradijo na obstoječih kategorijah in jih ljudje lahko ocenjujemo relativno na okolje, ki ga poznamo. Imeti dobre standarde in uvajati specifike tam, kjer imajo največji učinek in na način, da nadgrajujejo obstoječe okolje, je lahko lažja in boljša pot, do uspešne pozicije na trgu. Podporni sistemi, ki pokrivajo standard in omogočajo nadgradnje tam, kjer so smiselne, pa prava izbira.

Vredno razmisleka, ko gradite svoj poslovni model in iz njega izhajajoče poslovne procese ter iščete podporne sisteme za vaše poslovno okolje. Imeti ob sebi partnerja, ki ima dolgoletne izkušnje v implementaciji in tehnološkem razvoju podpornih sistemov, je lahko odločilen faktor pri pravi izbiri. Biti del takega partnerja, pa privilegij zame.

You may also like
David Epstein: Razpon
Zakaj so okolje, vsebina in prezentacija tako pomembni?
Dan Ariely: Predvidljivo nerazumni

Leave a Reply